V katerih marinah na Hrvaškem je privez najcenejši

Pristanišča navtičnega turizma v Splitsko-dalmatinski županiji ustvarjajo daleč največ prihodkov na Hrvaškem, skoraj trikrat več kot marine v Istrski županiji, kažejo podatki državnega statističnega urada (DZS). Po njihovih podatkih so lani pristanišča Splitsko-dalmatinske županije v povprečju dosegla blizu 99.000 kun (13.139 evrov) prihodkov na privez.

Povprečni prihodek na privez za celotno Hrvaško je bil 56.600 kun (7.500 evrov), v Istrski županiji pa so bili zaslužki nekaj nižji od 36 tisoč kun (4.780 evrov) na privez v eni od tamkajšnjih marin. Skupaj je 220 domačih pristanišč v letu 2022 ustvarilo 1,1 milijarde kun oziroma 144 milijonov evrov prihodkov. Tako so prihodki prvič presegli milijardo kun, s tem pa so bili višji kot v rekordnem turističnem letu 2019.

V številkah so zajeti vsi prihodki marin, ne samo priveza. Tudi če iz izračuna izključimo prihodke od drugih storitev, pristanišča Splitsko-dalmatinske županije še vedno ustvarjajo daleč največje prihodke. Posledično je jasno, da bi se morali navtiki v iskanju cenejšega priveza odločiti za pristaniške storitve v severnem Jadranu.

Število pristanišč za turistične priveze ne raste bistveno

Lani je bilo na Hrvaškem 220 pristanišč za navtični turizem. Čeprav lahko že hiter pogled na številke daje vtis, da ta turistična panoga iz leta v leto vztrajno raste, saj letno poveča za okrog 15 novih pristanišč, pa podrobnejša analiza pokaže nekoliko bolj črno sliko.

Od leta 2019, ko je bilo pristanišč navtičnega turizma skupaj 167, se je namreč povečalo predvsem število sidrišč, ki statistično prav tako sodijo v kategorijo pristanišč navtičnega turizma, a tam ni posebnih zmogljivosti za same turiste. Leta 2019 je bilo takšnih sidrišč in privezov 89, lani pa 134, kar pomeni, da so zaslužni za kar 85 odstotkov povečanja števila navtičnih pristanišč v zadnjih štirih letih.

Skupno je bilo lani na Hrvaškem nekaj več kot 19 tisoč privezov za plovila na Jadranu. Prednjačijo Istrska, Zadarska in Šibensko-kninska županija s približno štiri tisoč, v Primorsko-goranski županiji jih je bilo nekaj več kot tri tisoč, v Splitsko-dalmatinski okoli 2,6 tisoč, najmanj privezov pa je imela Dubrovniška-Neretvanska županija, kjer jih je bilo nekaj manj kot 1300.

Nova marina ACI na Reki, katere gradnja je bila nedavno napovedana in bo dokončana leta 2025, naj bi bila torej odličen pozitiven razvoj tako v številu privezov kot v kakovosti storitev za navtike. Številke še razkrivajo, da je v domačih navtičnih pristaniščih zaposlenih le okoli dva tisoč ljudi, ta številka pa se od leta 2019, ko jih je bilo le okoli sto manj, ni bistveno spremenila.

Na omenjene številke, predvsem tiste o prihodkih, je treba gledati nekoliko širše. Podatki, ki jih objavlja DZS, so zbrani s spletno anketo in se nanašajo izključno na pristanišča. Sam navtični turizem pa prinaša dodatne prihodke izven samih pristanišč v drugih dejavnostih. Če se med lastniki čolnov pogosto sliši šalo, da gre za neskončno luknjo, v katero se meče denar. Domači gostinci in pristaniški koncesionarji jo znajo dobro izkoristiti.

Prevedla Pia Bedene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar