.webp){kind=icon}
1. Koliko so se od pandemije zares podražili avtomobili?
Nakup novega avtomobila je vedno veljal za prestiž. V zadnjih letih to postaja še bolj očitno. Primerjali smo cene avtomobilov od leta 2020 do danes. Povprečno se je 32 priljubljenih avtomobilov v zadnjem letu podražilo za 12 odstotkov. Rekorder se je v zadnjem letu podražil za 49 odstotkov. Od leta 2020 so se avti v povprečju podražili za 29 odstotkov – rekorder pa za 60 odstotkov. Popusti so danes redki. Na drugi strani se luksuzni in športni avtomobili niso opazno podražili.
2. Največji zaposlovalci v državi: Kdo največ plača in kdo zaposluje
Ne le najboljši sosed, kot se je dolgo oglaševal, Mercator je že nekaj časa daleč največji zaposlovalec med gospodarskimi družbami v Sloveniji. Trgovec ima pri nas v matični družbi po podatkih iz Gvina 7.917 zaposlenih (gre za podatek o povprečnem številu zaposlenih, izračunan na podlagi delovnih ur v obračunu). S tem se je zavihtel na prvo mesto lestvice zaposlovalcev pri nas, ki smo jo pripravili. Še več zaposlenih ima skupina na ravni regije: tam je število konec leta 2021 doseglo 20.289 zaposlenih. A tako kot veliko delodajalcev tudi Mercator zadnja leta pesti pomanjkanje kvalificiranih zaposlenih.
3. Milijoni za okrevanje: Slovenija ni dosegla še niti enega cilja
Slovenski proračun se na prihodkovni strani pomembno naslanja na črpanje evropskih sredstev, po pandemiji predvsem na sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Slovenija je v njem za ukrepe opredelila za 1,78 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. A tudi tokrat se zatika. Glede na to, da se pojavljajo zamude pri izpolnjevanju mejnikov, Fiskalni svet RS opozarja, da bo država letos težko dosegla zastavljenih 391 milijonov sredstev iz tega naslova. Pri sredstvih za okrevanje in odpornost namreč Slovenija še ni dosegla niti enega cilja ali mejnika.
4. Slovenski avtotrg v 2022: Ko so poniknili fantomski avtomobili
Slovenski avtomobilski trg je v lanskem letu zdrsnil na eno najnižjih ravni od osamosvojitve države. Prvič registriranih je bilo 46.339 avtomobilov oziroma 14 odstotkov manj kot leta 2021, ki je bilo precej slabše od zadnjih let pred epidemijo. Prodajo so omejevale kriza s polprevodniki in druge težave v dobavnih verigah. Trgovci kljub najnižji prodaji po letu 1992, ko je bilo prvič registriranih 36 tisoč avtomobilov, napovedujejo dobre poslovne rezultate. Kako se je razpletlo preteklo leto?
5. Stroški z električnim avtomobilom: Glavna neznanka je baterija
Višja cena novega vozila, večja moč motorja in najnovejše tehnološke rešitve so razlogi, da so stroški zavarovanja in vzdrževanja električnega vozila v večini primerov višji kot pri avtomobilu na bencinski ali dizelski pogon. Pri zavarovalnicah izpostavljajo problematiko morebitnih poškodb baterije, ki je med najdražjimi deli električnega avtomobila. "Baterija predstavlja relativno visoko vrednost glede na vrednost vozila. Nič nenavadnega ni, če vrednost baterije dosega od osem do deset tisoč evrov," so sporočili iz zavarovalnice Generali.
6. Ko ljudje postanejo orožje; migracije kot del ruske hibridne vojne z EU
V začetku novembra leta 2021 je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na svojem Twitter profilu zapisala: ''To je hibridni napad in ne migracijska kriza.'' Njeni komentarji so bili uperjeni v beloruski diktatorski režim Aleksandra Lukašenka, ki je z izkoriščanjem negotove usode ekonomskih migrantov iz tretjih držav poskušal izvajati pritisk na vzhodno mejo Evropske unije (EU). Beloruski samodržec sploh ni skrival svojih pravih namenov, ko je jasno povedal, da bo Evropo preplavil ''z migranti in mamili''. Skrajno ciničen ter moralno-etično zavržen načrt, ki so ga beloruske oblasti, kakor se je izkazalo pozneje, skovale z rusko pomočjo, je stroka označila za t. i. hibridno vojskovanje.
7. Menedžerji so obdavčeni 58-odstotno. Je to preveč?
Že tradicionalno najbolje plačani menedžer v Sloveniji je predsednik uprave Krke Jože Colarič. V letu 2021 (zadnje leto, za katero so objavljena letna poročila borznih družb) je prejel 1,164 milijona evrov bruto osebnega dohodka, od tega je na račun (neto) prejel 491 tisoč evrov. Razlika, ki jo je za davke plačal državi, znaša 673 tisoč evrov ali 57,8 odstotka bruto zneska. Skoraj identičen odstotek plače je država "pobrala" predsednikom uprav Nove Ljubljanske banke (NLB), Petrola in Telekoma Slovenije, čeprav so zneski njihovih plač precej nižji od plače Jožeta Colariča.
Predstavniki delodajalcev so prepričani, da je novela zakona o dohodnini, ki znova uvaja najvišji, 50-odstotni davčni razred za dohodke nad 72 tisoč evrov na leto, neustavna, zato od ustavnega sodišča pričakujejo, da jo bo razveljavilo.
8. NLB cilja na hrvaški trg, ji bo uspelo?
NLB želi vstopiti na hrvaški trg. Zaradi težke zgodovine zapletov z nekdanjo hrvaško podružnico Ljubljanske banke ob razpadu Jugoslavije je to še edini trg nekdanje skupne države, na katerem NLB ne posluje.
9. Kakšno stanovanje lahko pod Alpami kupite za sto tisočakov
Cene nepremičnin so v zadnjih dveh letih poletele v višave. Najbolj so se dražila stanovanja. Za kvadratni meter rabljenega stanovanja je treba v Ljubljani odšteti tudi več kot pet tisoč evrov za kvadratni meter. Kakšno stanovanje lahko kupec, ki ne more odšteti 200 ali 300 tisočakov, v Sloveniji kupi za sto tisoč evrov? Kaj je za ta denar mogoče dobiti v prestolnici? Kakšna so stanovanja v cenovnem razponu do sto tisoč evrov v preostanku države? Koliko kvadratnih metrov je mogoče dobiti v večjih mestih v državi? Kako hitro se prodajo takšna stanovanja, kakšnih naložb so potrebna? Koliko takšnih stanovanj se proda?
10. Ob umiku OMV premešane karte: Bi trgovce zanimali bencinski servisi?
Trg maloprodaje naftnih derivatov v Slovenije je pred velikimi spremembami. Družba OMV, druga največja prodajalka pri nas, je leta 2021 napovedala, da bo prodala 120 bencinskih črpalk v Sloveniji, potem ko jih je leto pred tem že prodala 300 v Nemčiji. Za nakup 92,25-odstotnega deleža v družbi OMV Slovenija, v kateri že ima 7,75-odstotni delež, se je odločil madžarski MOL. Skupno imata MOL in OMV v državi okrog 180 servisov, kar je sicer precej manj kot Petrol, a še vedno dovolj, da mora Evropska komisija presoditi, ali ne gre za preveliko koncentracijo.
