Stroški z električnim avtomobilom: Glavna neznanka je baterija

Višja cena novega vozila, večja moč motorja in najnovejše tehnološke rešitve so razlogi, da so stroški zavarovanja in vzdrževanja električnega vozila v večini primerov višji kot pri avtomobilu na bencinski ali dizelski pogon.

Pri odločitvi o nakupu električnega avtomobila so poleg njegove nabavne cene pomembni dejavniki tudi cena vzdrževanja, cena zavarovanja in strošek morebitnih popravil. Osnovi za določitev višine zavarovalne premije sta cena novega avtomobila in moč njegovega motorja. Cena avtomobila je pomembna pri izračunu premije avtomobilskega kaska, moč motorja pa pri izračunu premije obveznega zavarovanja, so sporočili iz slovenskih zavarovalnic.

Kakšna je dejanska moč električnega motorja?

Ker so cene električnih avtomobilov višje kot cene primerljivih avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem, so tudi premije kasko zavarovanja bistveno višje. Posebej pri avtomobilih nižjega cenovnega razreda so cene električnih različic več kot 50 odstotkov višje od različic z motorjem z notranjim zgorevanjem.

Priljubljeni mali SUV Peugeot 2008 na primer v najcenejši bencinsko gnani različici po uradnem ceniku stane 23.600 evrov, električna različica istega modela pa v najcenejši izvedbi 37.970 evrov. Relativno še večja je razlika pri Oplu Corsi, ki v bencinski različici stane približno 20 tisoč evrov, v električni pa približno 35 tisoč evrov. Volkswagen Golf v najcenejši različici z bencinskim motorjem stane slabih 30 tisoč evrov, primerljivo velik Volkswagen ID.3 z električnim motorjem pa dobrih 45 tisoč evrov.

Če so nabavne cene bistvenega pomena za izračun kasko zavarovanja, so moči motorjev osnova za izračun premije obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Tudi v tem primeru so lastniki električnih avtomobilov na slabšem, saj so nazivne moči električnih motorjev višje. Pri omenjenem Golfu je na primer nazivna moč osnovne bencinsko gnane različice 96 kilovatov, električnega ID3 pa 150 kilovatov.

Pri zavarovalnici Triglav opozarjajo na težavo, da ima večina proizvajalcev električnih vozil na razpolago več različnih podatkov za moč motorja (maksimalna, 30-minutna, 60-minutna in podobno). Včasih pri določanju premije nastane težava, ker maksimalna moč v nekaterih primerih ni navedena v homologaciji in prometnem dovoljenju, ampak je razvidna le iz uradnih cenikov za posamezen model vozila.

Odprta vprašanja glede povračila škod

"Velika večina lastnikov vozil z motorji z notranjim zgorevanjem zaradi specifike delovanja niti ne doseže oziroma uporabi maksimalne moči motorja (v celotni dobi uporabe tega vozila). To pa ne velja za električna vozila, saj je narava delovanja njihovih motorjev popolnoma drugačna," pravijo pri Triglavu. Pri omenjeni zavarovalnici za izračun premije spremljajo tudi druge parametre, kot so škodna pogostost in stroški škod.

Kot smo izvedeli od zavarovalnega zastopnika z dolgoletnimi izkušnjami zavarovanja avtomobilov, so zavarovalne premije dejansko precej višje pri električnih avtomobilih, poleg tega pa pri njihovem zavarovanju še vedno obstajajo odprta vprašanja, na katera zastopniki ne vedo odgovorov, saj jih zavarovalnice rešujejo od primera do primera. Predvsem ni jasno, kakšne stroške bo zavarovalnica pri morebitnih poškodbah povrnila in kako bo ocenila vrednost baterije, če se ta poškoduje.

Tudi pri zavarovalnicah izpostavljajo problematiko morebitnih poškodb baterije, ki je med najdražjimi deli električnega avtomobila. "Baterija predstavlja relativno visoko vrednost glede na vrednost vozila. Nič nenavadnega ni, če vrednost baterije dosega od osem do deset tisoč evrov," so sporočili iz zavarovalnice Generali.

Baterije so dobro zaščitene, pravijo pri AMZS

Zaradi tega je lahko avtomobil hitreje ocenjen na tako imenovano "totalko", ko ga zaradi visokih stroškov popravila ni smotrno popravljati. Obenem pri bateriji lahko proizvajalec vozila zahteva menjavo baterije. čeprav je še uporabna, so še sporočili iz zavarovalnice Generali.

"Tudi pri klasičnih avtomobilih so deli tako dragi, da je lahko poškodovan avto pri treh letih starosti že 'totalka'," pravi Jurij Kočar iz AMZS. Električna baterija je po njegovih besedah sicer relativno dobro mehansko zaščitena, zato so njene poškodbe redke.

Po mnenju podjetja BMW Slovenija stroška popravila po prometni nesreči ni možno primerjati ali ocenjevati v povezavi s pogonom vozila. "Lahko gre na primer za bočni udarec, ko je vozilo katerega koli tipa lahko hitro 'totalka'. Dodatno bi lahko rekli, da sta pri električnih vozilih pogonski in baterijski sklop na najbolj zaščitenem delu vozila. Po drugi strani imata lahko dve enaki vozili povsem drugačne poškodbe v podobnem trku, le pod rahlo drugim kotom, in bo škoda povsem drugačna," je sporočila Maja Ilec.

Število "totalk" nekoliko narašča

Na ceno zavarovanja vplivajo tudi siceršnji stroški popravil. Električni avtomobili so praviloma izdatno opremljeni z varnostno-asistenčnimi sistemi, ki sicer zmanjšujejo verjetnost za nastanek škode in pripomorejo k manjšim poškodbam voznika in sopotnikov, a lahko obenem povečajo škodo na vozilu v primeru nesreče. "Veliko tovrstnih sistemov se namreč nahaja za sprednjim odbijačem. V primeru trka je povprečna škoda zaradi menjave asistenčnega sistema in kalibracije v povprečju tri- do štirikrat večja od škode na vozilu brez tovrstnega sistema. To močno poveča stroške popravila, saj takšna oprema praviloma ni popravljiva, ampak je treba vse te komponente zamenjati," opozarjajo pri Triglavu.

Visoki stroški popravil obenem pomenijo, da popravilo vozila hitreje postane ekonomsko neupravičeno, kar zavarovalnice imenujejo "ekonomska totalka". "Njihovo število v zadnjih letih nekoliko narašča," pravijo pri Triglavu.

Običajni, redni servisi so sicer zaradi manjšega števila gibljivih delov cenejši, prav tako ni treba menjati motornega olja in oljnega filtra, filtra za gorivo, vžigalnih svečk, zobatega jermena in drugih delov. Kljub temu je pri električnih avtomobilih treba redno preverjati delovanje zavornega in krmilnega sistema, vzmetenja in klimatske naprave, ter redno menjati zračni filter, naštevajo pri podjetju Emil Frey Avtocenter, ki prodaja in servisira avtomobile številnih blagovnih znamk.

Servisni intervali se pri običajnih avtomobilih in pri avtomobilih na električni pogon ne razlikujejo bistveno. V podjetju Porsche Slovenija so kot primer navedli, da so servisi tako pri električnem kot klasično gnanem avtomobilu lahko določeni na dve leti, pri čemer imajo vozila z notranjim izgorevanjem kilometrsko omejitev, na primer na največ 30 tisoč kilometrov, pri električnih pa omejitve prevoženih kilometrov med intervaloma ni.

Pri električnih avtomobilih so tudi stroški vzdrževanja zavornega sistema nižji, saj se zavore zaradi načina delovanja električnih avtomobilov, ki zavirajo s tako imenovano rekuperacijo, manj obrabljajo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar