Ko ljudje postanejo orožje; migracije kot del ruske hibridne vojne z EU

V začetku novembra leta 2021 je predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen na svojem Twitter profilu zapisala: ''To je hibridni napad in ne migracijska kriza.'' Njeni komentarji so bili uperjeni v beloruski diktatorski režim Aleksandra Lukašenka, ki je z izkoriščanjem negotove usode ekonomskih migrantov iz tretjih držav poskušal izvajati pritisk na vzhodno mejo Evropske unije (EU). Beloruski samodržec sploh ni skrival svojih pravih namenov, ko je jasno povedal, da bo Evropo preplavil ''z migranti in mamili''. Skrajno ciničen ter moralno-etično zavržen načrt, ki so ga beloruske oblasti, kakor se je izkazalo pozneje, skovale z rusko pomočjo, je stroka označila za t. i. hibridno vojskovanje.

''Belorusija je takrat 'porabila' oziroma – primerneje – zlorabila begunce z Bližnjega vzhoda in afriških držav, da so izvajali pritisk na mejo s Poljsko,'' ugotavlja predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan in dodaja, da se je ''že takrat govorilo, da gre za hibridni način vojskovanja".

Državno sponzorirani terorizem

Cilj načrta ruskega satelita na vzhodnih mejah EU je bila dodatna destabilizacija EU kot celote in specifično Poljske. Prva je bila po ruski aneksiji Krima, ko se je skupaj z Združenimi državami Amerike (ZDA) jasno postavila na stran Ukrajine, pri vrhu seznama nasprotnic Kremlja, medtem ko se je Poljska z domnevnim vmešavanjem v notranjepolitične zadeve Belorusije zamerila tamkajšnjemu diktatorju.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je namreč jeseni 2021 početje Belorusije označil za ''državno sponzoriran terorizem'', kot razlog za instrumentalizacijo migracijskih tokov proti svoji državi pa navedel podporo Varšave beloruski opoziciji. Dodatno odpiranje letalskih povezav z Minskom in povečanje števila letov je skupaj s sproščanjem vizumskih omejitev za prišleke iz držav Bližnjega vzhoda in širšega afriškega kontinenta v nekaj mesecih resda povzročilo naval migrantov.

A nizkotni Lukašenkov načrt se je takrat izjalovil in se na plečih nedolžnih ljudi čez zimo sprevrgel v humanitarno krizo, ''ki je deloma zajela tudi Poljsko'', vendar ni uspela bistveno destabilizirati EU, meni Juvan. Na vrhuncu insceniranega migrantskega vala so namreč poljske oblasti v enem mesecu zabeležile 17 tisoč ilegalnih poskusov prehoda meje, vsega skupaj pa jih bilo v letu 2021 33 tisoč.

Diktatorski režim v Minsku pri izvajanju hibridnega vojskovanja ni izbiral metod; po razkritju britanskega BBC so beloruske oblasti spodbujale aktivnosti tihotapcev z ljudmi, njihovi vojaki so uničevali obmejno ograjo, s čimer so migrantom poskušali omogočiti prost prehod meje, migrante pa so domači varnostni organi po vsej državi usmerjali proti meji s Poljsko.

Nesreča ljudi kot orožje

Vseeno pa beloruski primer, odmevnosti in razsežnostim navkljub, ni bil precedenčen, saj naj bi se podobni primeri pojavili že med letoma 2007 in 2016, ugotavlja Juvan in dodaja, da je ''mogoče identificirati več kot 50 primerov, ko so bili begunci oziroma večje skupine ljudi uporabljeni kot orožje na različne načine, in sicer z namenom, da se destabilizirajo razmere v regiji ali državi''. Analitiki mednarodne organizacije International Center for Migration Policy Development (ICMPD) navajajo, da so v preteklosti našteli 60 primerov, ko so države poskušale z migracijskimi tokovi izvajati pritisk na druge države pri doseganju svojih zunanjepolitičnih ciljev.

''To je dokaz, da so sodobne grožnje hibridne in da lahko določena država tudi prek drugih oblik izvaja vojno ali pritisk,'' o tej obliki vojskovanja razlaga Juvan. Tak pojav ima v vojaški doktrini svoje ime: izkoriščanje migracij v vojaške namene oziroma weaponization of migration (angl.), pojasnjuje strokovnjakinja. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je bila v svoji opredelitvi tega fenomena še bolj neposredna, saj ga je označila za poseben način ''izrabe ljudi za izvajanje agresije''.

Čeprav se je takratni beloruski poskus destabilizacije EU izjalovil, naj bi se za podobno obliko bojevanja proti evropskim zaveznicam v letu 2023 odločila tesna beloruska zaveznica Rusija. Vsaj tako v svojem najnovejšem poročilu ugotavljajo strokovnjaki za področje migracij pri organizaciji ICMPD. ''EU se bo morala v letu 2023 soočiti s poskusi izrabe migrantov kot sredstva hibridne agresije,'' je eden od osrednjih izzivov v letošnjem letu za evropsko regijo opisan v poročilu.

Načini in cilji hibridne vojne so v primerjavi s predhodnimi beloruskimi poskusi izrabe migrantov skorajda identični; drugačni so zgolj izvajalci in izvor napovedanega migrantskega vala. In podobno kakor beloruske tudi ruske oblasti ne skrivajo svojih pravih namenov. Kar je pričakovano, saj so ZDA in EU vse bolj vpletene v ukrajinsko vojno, zaradi česar so v očeh Kremlja povsem legitimne tarče vojskovanja z alternativnimi metodami. To je tudi kontekst, v katerem gre razumeti izrabo migracij za namene vojskovanja. ''Zaradi povečanja poletov iz Severne Koreje, Afrike in Bližnjega vzhoda v rusko enklavo Kaliningrad, ki meji na Poljsko, bo ta zlahka služil kot odskočna deska za nezakonite migracije v EU,'' je svareče opozorilo poročila. Moskva je namreč oktobra 2022 v okviru politike ''odprtega neba'' (Open Skies, angl.) sporočila, da odpira letališče v Kaliningradu za tuje letalske prevoznike, pred nedavnim pa napovedala še, da bo povečala število letov iz omenjenih območij.

Juvan, izhajajoč iz beloruske izkušnje, vseeno dvomi, da bo taktika ruskega migrantskega pritiska na EU privedla do vidnejših uspehov, saj je na evropskih mejah z Ukrajino in v baltskih državah zaradi vojne prisotnih bistveno več vojakov zveze Nato kot na belorusko-poljski meji v letu 2021. Čeprav vojska nima niti naloge niti mandata varovanja meja pred ilegalnimi migracijami, pa "že sama fizična prisotnost večjega števila vojakov lahko deluje odvračalno", meni profesorica obramboslovja. Na zvezi Nato in z Evropske komisije so nam na naša povpraševanja v zvezi z omenjenimi načrti Moskve in vprašanje, kako – če sploh – se bodo nanje odzvali, odgovorili zgolj, da se zavedajo tveganj, impliciranih v poročilu ICMPD, ter da bodo razmere pozorno spremljali tudi v prihodnje.

Poljaki se ograjujejo z električno ograjo

V zvezi z načini spoprijemanja z instrumentalizacijo migracij poročilo ICMPD opozarja, da bi EU morala celovito nasloviti tovrstne poskuse izrabe migracijskih tokov za destabilizacijo varnostnih razmer v državah članicah. Razlog za to je jasen trend stopnjevanja poskusov izkoriščanja migracijskih tokov v vojaške namene, katerega intenzivnost naj bi se v prihodnosti in na račun konflikta v Ukrajini dodatno stopnjevala.

Evropski voditelji so svarila strokovnjakov deloma le vzeli na znanje, saj je bilo varovanje meja – skupaj z ukrajinsko vojno – osrednja tema nedavnega vrha EU. Sklep srečanja je dvotirni projekt, ki na eni strani predvideva vzpostavitev paketa mobilne in fiksne infrastrukture za nadzor meja, na drugi pa enotno obravnavo migrantov na vseh mejah EU. Poleg opazovalnih vozil, stolpov in kamer je predvidena tudi gradnja zidu, za kar so po besedah von der Leyen na razpolago tako nacionalna kot tudi evropska sredstva.

Dejansko po naših informacijah države članice vzdolž svojih meja z Rusijo že gradijo objekte, s katerimi poskušajo okrepiti nadzor nad ilegalnimi migracijami in se zavarovati pred posledicami ruskega hibridnega vojskovanja. Poljska vlada je namreč vzdolž meje s Kaliningradom že novembra začela gradnjo 199 kilometrov dolge ograje, ki so jo decembra začeli nadgrajevati z električno ograjo, opremljeno z najrazličnejšimi senzorji gibanja in kamerami. S tem bo Varšava "zagotavljala odkrivanje vseh incidentov, povezanih z obmejnim kriminalom, predvsem z nezakonitimi migracijami in tihotapljenjem blaga", so nam na naše vprašanje, kako nameravajo odgovoriti na eskalacijo ukrajinskega konflikta, pojasnili s strani poljske vlade.

Na nujnost ukrepanja ne nazadnje opozarja tudi pregled statistike ilegalnih prehodov v minulem letu. Med januarjem in decembrom 2022 je evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex zabeležila skupno 331.433 nezakonitih prehodov na zunanjih mejah EU, kar je največ od leta 2016. Izraženo v odstotkih, gre za kar 64-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021 in celo 162-odstotno povečanje v primerjavi s podatkom s konca leta 2020, kar je sicer posledica omejitev, povezanih s pandemijo covida-19.

Vse večja vloga migracij v doktrini sodobnega asimetričnega bojevanja se poleg vzpodbujanja ilegalnih migracij iz tretjih držav odraža tudi v targetiranju civilne infrastrukture v vojni v Ukrajini s strani ruskih sil. Sprožanje migracijskih navalov na Evropo je postalo sestavni del ruske geopolitične agende, kar med drugim odraža tudi 13 milijonov ukrajinskih beguncev. V tem oziru je bil lani ustavljen tudi pomorski transport ukrajinskega žita, od dobav katerega so najbolj odvisne številne afriške države. S tem je Rusija, ugotavlja analiza ICMPD, želela "afriške države pahniti v prehransko krizo, kar bi dodatno povečalo migracijske pritiske na EU".

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar