November je mesec nakupovanja in popustov, trgovci pa potrošnike nagovarjajo tudi z brezobrestnimi obročnimi nakupi. Ti so v Zakonu o potrošniških kreditih navedeni kot izjema, zato kreditodajalec o njih ni dolžan poročati v sistem SISBON, v katerem se beleži stanje zadolženosti fizičnih oseb. Na splošno se Slovenci sicer raje odločijo za potrošniški kredit kot kreditne kartice, kažejo podatki Banke Slovenije (BS). Kljub temu se pri nas ponudniki hitrih kreditov in odloženih nakupov kar množijo.
Slovenci smo imeli septembra v različnih oblikah posojil 12,3 milijarde evrov dolgov, kar znese 6.150 evrov na prebivalca. V obliki potrošniških posojil imamo sicer slabih 2,6 milijarde evrov dolga, v obliki stanovanjskih posojil pa dobrih osem milijard. Nekaj več kot 1,5 milijarde evrov dolga imamo v obliki limitov na bankah, lizinga in dolga na kreditnih karticah. V tej številki niso zajeti brezobrestni obročni nakupi, ki se skladno z zakonom ne štejejo za kreditne posle.
Kot pojasnjujejo na BS, se v sistemu SISBON beležijo kreditni posli, ki jih sklepajo kreditodajalci na podlagi kreditne pogodbe, pogodbe o finančnem zakupu, pogodbe o faktoringu ali pogodbe o zavarovanju. "Glede na to, da so brezobrestni obročni nakupi v skladu z zakonom določeni kot izjema, za katerega se Zakon o potrošniških kreditih ne uporablja, se posledično tovrstnih obročnih nakupov ne poroča v SISBON," so jasni na BS.
Preberi še
Koliko so zadolženi slovenski in ameriški potrošniki
Slovenske banke: Strahu pred insolventnostjo Slovencev ni; če do nje pride, nudimo rešitve.
08.11.2022
Aljoša Domijan: Kupci že danes iščejo, kaj bodo kupili za praznike
'Povpraševanje ostaja na ravni lanskega leta, spreminja pa se struktura nakupov,' pravi Domijan.
08.11.2022
Slovenski potrošniki še vedno razmišljajo o večjih naložbah
K preobratu so najbolj pripomogla optimistična pričakovanja glede finančnega stanja v gospodinjstvu.
21.10.2022
Kljub temu so med člani, ki posredujejo podatke v sistem, poleg bank tudi ponudniki obročnih nakupov: A1, Erste Card, Leanpay, Summit Leasing in Telekom Slovenije.
Kako se brezobrestni obročni nakupi obrestujejo podjetju?
"Nakup različnih izdelkov na obroke brez obresti je med našimi uporabniki izredno priljubljen, v zadnjem obdobju pa na tem področju ne zaznavamo odstopanj," so povedali pri Telekomu Slovenije. Tam kar polovica vseh naročnikov odplačuje nakupe po obrokih, v večini primerov gre za nakup naprav z vezavo za 24 mesecev. Višine povprečnega mesečnega zneska sicer ne razkrivajo. "Ocenjujemo, da ne bo poravnanih 0,4 odstotka nezapadlih terjatev," še dodajajo v Telekomu Slovenije.
Kako se jim to obrestuje? Kot smo neuradno izvedeli, gre za tako imenovano tiho vezavo, s katero si Telekom Slovenije zagotovi, da bo stranka pri njih vsaj za čas odplačevanja obrokov, tudi če nimajo vezanega telefona ali paketa. "Če stranka obrokov ne plačuje, je to tveganje Telekoma, dobavitelj nima nič s tem. Plačilna doslednost kupca se sicer zelo učinkovito preverja; kupci so rangirani glede na rednost plačil," pojasnjuje sogovornik, katerega ime je znano uredništvu.
Po njegovih informacijah je najvišji znesek vseh obročnih nakupov 3.500 evrov, odvisno od ocene kupca. "V primeru neplačil ukrepajo zelo hitro, saj kdor je na programu zvestobe, je hkrati tudi uporabnik storitev, zato mu lahko hitro izklopijo telefon," je jasen neimenovani vir. S Telekoma Slovenije sicer pojasnjujejo, da v okviru obvladovanja tveganj preverijo plačilno zmožnost potencialnega ali obstoječega naročnika, tveganja pa obvladujejo prek rednega spremljanja izvajanja pogodbenih razmerij.
Kot pravi sogovornik, ima Telekom sicer več različnih dobaviteljev. "To je zelo velika spletna trgovina, verjetno so druga največja e-trgovina pri nas, takoj za Mimovrste," meni sogovornik. Kot še dodaja, ne delajo razlike v cenah, ki so zato zelo konkurenčne. "Gre res bolj za ugodnost za kupce kot za vir dodatnega zaslužka," pravi poznavalec.
Kartice Diners brez obresti, a s stroškom vodenja obroka
Obrestnih mer za obročne nakupe uradno ne zaračunavajo tudi pri Erste Card, kjer izdajajo kreditne kartice Diners. Tam namesto obresti stranki poleg stroška članarine zaračunajo strošek vodenja obroka v višini 1,3 evra pri nakupih, opravljenih v Sloveniji, pri nakupih v tujini pa še strošek odobritve v višini treh odstotkov nakupa. Pri daljšem obdobju kreditiranja do 36 (oziroma 60 obrokov) poleg navedenih stroškov zaračunajo le enkratni strošek odobritve v višini 5,99 odstotka od zneska nakupa.
"Povpraševanje po odloženih nakupih in nakupih na obroke je tudi pri nas v porastu," pravijo pri Erste Card, ki sicer ni banka, je pa del skupine Sparkasse. Solidno rast v številu izdanih kartic Diners Club zaznavajo že nekaj let, trenutno jih je izdanih 80 tisoč, kar štirje od petih imetnikov pa imajo možnost nakupa na obroke. "S 1. januarjem 2023 bo družba na trgu ponudila tudi nakupe na do 60 obrokov, obenem pa prehaja na mesečno članarino v višini treh evrov," pravijo na Erste Card.
Poleg tega bodo zaradi spremenjenih razmer na finančnih trgih, zlasti zaradi inflacije in dviga obrestnih mer centralnih bank, s prihodnjim letom cene popravili navzgor. Spremembe so predvsem pri strošku odobritve črpanja, ki bo za do 36 obrokov znašal 7,99 odstotka, za do 60 obrokov pa 9,99 odstotka.
"Delež obročnih nakupov vztrajno raste, trenutno približno štiri nakupe od desetih razdelimo na obroke," pojasnjujejo na Erste Card. Pri tej možnosti izvedejo skrbno oceno kreditnega tveganja skladno z zakonodajo. "Pri ocenjevanju tveganja se zanašamo na podatke, pridobljene od člana, in na podatke iz centralnega kreditnega registra SISBON ali SISBIZ," pravijo pri Erste Card. Na kreditno sposobnost po njihovih besedah vpliva več dejavnikov, zlasti mesečni prejemki in premoženjsko stanje, pa tudi drugi, na primer starost, izobrazba in vrsta zaposlitve. Družba sicer pri poslovanju od imetnikov kartic ne zahteva nikakršne oblike zavarovanja.
Na obroke lahko kupujemo skoraj povsod
Mreža ponudnikov obročnih nakupov je pri nas že dodobra razvejana. Poleg bančnih kreditnih kartic obročne nakupe oziroma tako imenovane mikro kredite omogočata še Leanpay in 1stavno, ki je blagovna znamka Summit Leasinga. Prek njiju lahko obročno kupite skoraj vse – od pohištva do električnega kolesa in elektronike.
Hitri kredit lahko izkoristite pri vseh vodilnih slovenskih trgovcih, med drugim: Big Bang, Harvey Norman, Hervis, Lesnina, Merkur, IKEA, Hervis, Mimovrste, Extreme Vital, Relax Turizem, Rutar in drugi ter številni avtomobilski trgovci po Sloveniji.
Pri Leanpayu sicer ravno v tem mesecu akcijsko ponujajo obročna plačila brez obresti pri določenih ponudnikih (med drugim v Merkurju, Big Bangu in Mimovrste), sklenitev pa je mogoča takoj v trgovini. Leanpay nudi način plačila na obroke pri več kot 400 partnerskih trgovcih, in sicer brez vnaprejšnjega obiska banke, v veliki večini primerov brez pošiljanja dokumentov in s takojšnjo povratno informacijo o odobritvi in zavrnitvi. Omogočajo nakupe do 12 tisoč evrov v določenih fizičnih trgovinah z ročnostjo do sedem let in do pet tisoč evrov v spletnih in ostalih fizičnih trgovinah z ročnostjo do 48 mesecev.
"Povpraševanje je precejšnje. Pri različnih trgovcih se za naš način plačila odloči različen delež kupcev – pri spletnih nakupih elektronike tako beležimo petino vseh plačil prek naše aplikacije, pri nekaterih medicinskih storitvah (dentalna medicina, okulisti) tudi prek 30 odstotkov," pojasnjuje soustanovitelj Leanpaya Janko Medja. Pri večini trgovin se sicer delež giblje od petih do desetih odstotkov prodajne vrednosti.
"Povprečni nakup v spletni trgovini znaša letos 553 evrov, potrošniki se največkrat odločijo za 12 obrokov," dodaja Medja, medtem ko povprečni nakup v fizični trgovini znaša letos 1.450 evrov, potrošniki se največkrat odločijo za 24 ali 36 obrokov.
Kreditna sposobnost je odvisna od finančnega položaja posameznika, višine in razmerja prejemkov in zadolženosti ter odhodkov za poplačilo obveznosti, zgodovine poravnavanja obveznosti, vpogled imajo tudi v kreditni register SISBON. "Presojo kreditne sposobnosti smo zaradi povišanja maksimalnega zneska kredita tudi dodatno nadgradili," pravi Medja.
Možnost nakupa na obroke dviguje prodajo
Hitri kredit 1stavno prav tako omogoča nakup blaga manjših vrednosti ali potrošnega materiala, pri čemer je maksimalni znesek kredita lahko 15 tisoč evrov, za spletne nakupe pa osem tisoč evrov, kar je treba poravnati v roku največ 84 mesecev. Od višine zneska je odvisno tudi, koliko dokumentacije mora stranka predložiti. Vsota vseh obrokov sicer ne sme presegati petine plače oziroma pokojnine. Stroški odobritve in zavarovanja terjatev so vključeni v obroke. Obrestna mera za tovrstni kredit znaša osem odstotkov in je enaka ne glede na višino nakupa.
Za sklenitev kreditne pogodbe stranka potrebuje osebni dokument, davčno številko, bančno kartico, mobilni telefon in po potrebi zadnji bančni izpisek. Na obroke lahko nakupuje vsak polnoletni slovenski državljan, ki prejema redne mesečne prilive (plačo ali pokojnino). Na obroke lahko nakupujejo tudi samostojni podjetniki oziroma zasebniki. Pri odobritvi pa preverijo tudi stanje posameznika v sistemu SISBON.
"Nakupi na obroke, predvsem artiklov nižjih vrednosti, so v porastu že zadnjih nekaj let," opaža Jaka Vidrih iz 1enostavno, ki sodeluje z več kot 500 partnerji trgovci. Kot poudarja, je storitev za trgovca privlačna tudi zato, ker lahko po dogovoru ponuja tudi produkte, pri katerih stranka ne plača obresti oziroma ostalih stroškov, kot so stroški odobritve in zavarovanja.
"Četudi se trgovec ne odloči za to možnost, bo ob uporabi naše storitve vpliv na dvig prodaje še vedno znaten, od deset do 20 odstotkov, saj pri izbiri ponudnika storitve prednjači predvsem enostavnost sklenitve nakupa na obroke," je prepričan Vidrih.
ZPS: Nalaganje dolgov vodi v prezadolženost
"Nakupi na obroke so za marsikoga priročni, a tudi v primeru brezobrestnih obrokov je potrebna pazljivost," opozarja Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Kot pravi, mora potrošnik redno spremljati svoje finančno stanje in zagotoviti, da bo vse dolgove lahko vrnil brez težav. "Pri prezadolženosti gre najpogosteje za kombinacijo več dolgov, tako kreditov kot limitov, lizingov, nakupov s kartico in na obroke," našteva Meško.
Po njenih besedah je lahko vsaka od teh možnosti v določeni situaciji koristna, če se zavedamo njenih značilnosti in posledic ter dolg redno oziroma čim prej odplačamo. "Nepotrebno zadolževanje za stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo, in kombinacija več dolgov, ki presegajo naše finančne zmožnosti ali celo mesečne prihodke, sta nevarna," opozarja Meško. Potrošnikom zato svetuje, da dobro razmislijo in izberejo najbolj ustrezno obliko zadolžitve, so zmerni in imajo porabo pod nadzorom.