Koliko so zadolženi slovenski in ameriški potrošniki

Močan trg dela in visoka potrošnja še vedno krepita (jedrno) inflacijo na obeh straneh Atlantika. Visoka potrošnja pa je, kažejo podatki, v veliki meri posledica zadolževanja gospodinjstev in nižje stopnje varčevanja. Poleg stanovanjskih posojil pri nas raste masa potrošniških posojil, ameriški potrošniki pa izrazito povečujejo svoj dolg na kreditnih karticah.

Tako ameriška (Fed) kot evropska centralna banka (ECB) sedaj dražita denar, da bi ohladili inflacijo. S tem ohlajata tudi gospodarstvo, recesija v naslednjem letu pa se na obeh kontinentih zdi čedalje bolj verjetna. Posledično bi se lahko ohladil tudi trg dela, z višanjem brezposelnosti pa bi lahko prišlo tudi do insolventnosti zadolženih potrošnikov.

Preverili smo, koliko so zadolženi ameriški in slovenski potrošniki in kaj svetujejo banke, če postanete nezmožni odplačevati najeto posojilo.

Ameriški potrošnik: Razsipen in zadolžen

Podatki centralne banke v St. Louisu kažejo, da je stopnja varčevanja ameriških potrošnikov – koliko razpoložljivega dohodka privarčujejo – na najnižji ravni od leta 2008. Privarčujejo zgolj dobre tri odstotke razpoložljivega dohodka. Podatki kažejo tudi, da za poplačilo dolga porabijo zgolj 9,6 odstotka razpoložljivega dohodka, kar je – z izjemo pandemskih let – najnižja stopnja, odkar ameriška centralna banka Fed beleži ta podatek.

Hkrati je količina dolga na njihovih kreditnih karticah najvišja v zgodovini in v zadnjem letu dni izrazito raste. Masa dolga na kreditnih karticah je septembra presegla 900 milijard dolarjev, kar je lahko problem za tiste, ki dolg prenašajo iz meseca v mesec – z višanjem ključne obrestne mere Feda se namreč viša tudi obrestna mera za dolg na kreditnih karticah, ki trenutno znaša kar 18,77 odstotka.

Podatki Bloomberga kažejo tudi, da je zadolženost ameriških gospodinjstev v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) (74,5 odstotka) najnižja od leta 2002, čeprav skupni dolg gospodinjstev znaša 16,5 bilijona dolarjev, kar je okoli 50 tisoč dolarjev na prebivalca. Kje pa smo Slovenci?

Slovenski potrošnik: Konservativen in nezadolžen

Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji kaže drugačno sliko kot v Združenih državah Amerike (ZDA). Slovenci smo septembra 2022 imeli v različnih oblikah posojil 12,3 milijard evrov dolgov. To znese 6.150 evrov na prebivalca, kar je osemkrat manj od povprečne zadolženosti ameriških gospodinjstev. V obliki potrošniških posojil imamo sicer slabih 2,6 milijarde evrov dolga, v obliki stanovanjskih posojil pa dobrih osem milijard. Nekaj več kot 1,5 milijarde evrov dolga imamo v obliki limitov na bankah, leasinga in dolga na kreditnih karticah.

Podatki Banke Slovenije kažejo, da v zadnjem letu raste zadolževanje gospodinjstev. Poleg stanovanjskih kreditov se v zadnjem letu izrazito povečuje masa novo odobrenih potrošniških posojil z ročnostjo več kot pet let. Namena potrošniških posojil v slovenskih bankah ne beležijo, so nam pa iz Addiko banke sporočili, da se ta posojila med drugim uporabljajo tudi za nakup avtomobila ali prenovo stanovanja.

Na drugi strani imamo na bankah za okoli 25 milijard evrov depozitov, konec leta 2021 pa je masa finančnih sredstev gospodinjstev, med katera spadajo gotovina in vloge, delnice in drugo, znašala 70,9 milijarde evrov. V letu 2021 smo v povprečju privarčevali 18,7 odstotka razpoložljivega dohodka. Bojazen, da bi zaradi recesije Slovenci postali masovno insolventni, je tako odveč.

Banke: Če se vaša finančna situacija poslabša, bomo skupaj našli rešitev

Slovenskih bank ne skrbi, da bi potrošniki postali insolventni. "Podatki iz preteklih kriznih obdobij in izkušnje kažejo, da so Slovenci zelo redni plačniki, ko gre za njihov dom," so nam povedali v Novi Ljubljanski banki (NLB). "Tudi v obdobju krize se raje odpovedo drugim dobrinam ali prilagodijo življenjski slog, da uspejo še naprej redno odplačevati obroke."

Vedno pa obstaja segment populacije, ki v krizah ni več zmožen odplačevati posojil – zaradi izgube službe, višjih življenjskih stroškov ali višjih stroškov kredita zaradi višje spremeljive obrestne mere. Tako NLB in Addiko kot NKBM svojim komitentom sporočajo, da če se njihov finančni položaj spremeni na slabše, naj o tem čim prej obvestijo banko, kjer bodo našli rešitev – bodisi je to podaljšanje ročnosti bodisi moratorij na odplačevanje ali katera druga rešitev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar