Trump, Putin in jedrska kataklizma; kaj vse čaka novega šefa Nata?

Ko je zdaj že nekdanji generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva Jens Stoltenberg pred desetletjem nastopil vodstveno funkcijo, ga je oče na položaj pospremil s kaj suhoparno popotnico. "Sin, pripravi se na desetletje dolgočasja," je vodji najmočnejšega vojaškega zavezništva v zgodovini dejal Thorvald Stoltenberg, tudi sam obrambni minister Norveške.

Toda njegov 65-letni sin je imel v svojem mandatu, ki ga je sklenil oktobra, vse prej kot mirno plovbo. "Danes je Nato, predvsem zaradi ruske priključitve Krima in napada Rusije na Ukrajino ponovno privzel primarno vlogo opozarjanja na svojo zaščitno in obrambno vlogo držav članic," o opredeljujočem konfliktu, ki s presunljivo surovostjo že skoraj tri leta divja na vzhodu Evrope, meni predavateljica in obramboslovka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Maja Garb.

Veliki izzivi

Vojna v Ukrajini ni samo temeljito preobrazila varnostne strukture in usmeritve Evropske unije, ampak pušča globoke rane na njenem gospodarstvu. Te se odražajo na njeni ekonomski in konkurenčni stagnaciji, zaradi česar EU opazno zaostaja v globalni tekmi z ZDA in Kitajsko, je mogoče razbrati iz nedavne diagnoze Maria Draghija. Industrijsko intenzivna gospodarstva držav članic EU, kakršni sta nemško in francosko, pa še naprej nikakor ne najdejo odgovora na energetsko in surovinsko draginjo, ki so jo (samo)povzročile zahodne sankcije.

A ne gre zgolj za energijo ali industrijo. Spreminja se tudi temeljni ustroj EU, ki iz gospodarske zveze prerašča v varnostno. Agresija ruskega predsednika Vladimirja Putina je namreč Bruselj spodbudila od razmisleka k uresničevanju ideje o zagotavljanju lastne varnosti. EU vse od februarja 2022, ko so se čez rusko-ukrajinsko mejo pognale kolone ruskih tankov, poskuša mimo Nata vzpostaviti svoje obrambne strukture, ki bi jih podprla domača obrambna industrija. "Članice Nata že nekaj časa izkazujejo večje potrebe po oboroževanju, kot pa jih je zlasti evropska obrambna industrija sposobna zadovoljiti," o razhajanju med ideali in realnostjo obrambne industrije razmišlja Garb.

Obrisi povezovanja industrije se kažejo v programu za proizvodnjo streliva za potrebe ukrajinske vojske ASAP. Nemški dpa je včeraj neuradno poročal, da naj bi uvodni skepsi navkljub evropskim orožarjem do izteka leta le uspelo izdelati dva milijona kosov topniškega streliva. Toda Putinovo vojno gospodarstvo jih bo še za dodaten milijon več.

Nato: EU ne potrebuje lastne vojske

Gre za tektonske premike, saj Nato, ki pod vodstvom ZDA šteje že 32 držav, te pa prispevajo 55 odstotkov svetovne vojaške porabe, že 75 let zagotavlja evropsko varnost. Stoltenberg je tik pred predajo poslov nasledniku, nekdanjemu nizozemskemu premierju Marku Rutteju, EU posvaril pred vzpostavljanjem lastnih obrambno-industrijskih struktur, ki jih je označil za konkurenčne Natu.

"Zadnje, kar EU potrebuje, je vzpostavitev alternativnih obrambnih struktur," je konec septembra požugal nameram predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, ki z novim komisarskim zborom močno pritiska z izdajo skupnih obrambnih obveznic.    

Podatki kažejo, da izdatki za obrambo na stari celini eksponentno naraščajo. Ob začetku ruske agresije je le pet držav članic EU in Nata za vojsko namenilo vsaj dva odstotka BDP. Lani je Nato ocenil, da je ta cilj doseglo že devet držav članic EU.

Slovenija glede na potrjena proračuna za leti 2024 in 2025 načrtuje naraščanje obrambnih izdatkov za leto 2024 v višini 1,31 odstotka BDP ter za leto 2025 v višini 1,36 odstotka BDP, navaja ministrstvo za obrambo.

Trump, Kitajska in napad na EU

Ko bo danes pred obrambne ministre članic zveze prvič po prevzemu vodenja zavezništva stopil Rutte, bo jasno, da je napočil čas za dejavnejšo vlogo Nata.

Prioriteta še naprej ostaja odbijanje ruske agresije, za katero je ob oktobrskem prevzemu vodstvene funkcije dejal, da "trajne varnosti v Evropi ni brez močne in neodvisne Ukrajine". Pri čemer je vprašanje, ali bo to dovolj, saj je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski včeraj zatrdil, da načrt za zmago Ukrajine vključuje povabilo njegove države v zvezo Nato.

Nekaj, kar je ob prisotnosti ruskih čet na ozemlju države skoraj nepojmljivo, saj bi to zaradi določil pogodbe privedlo do neposrednega spopada med alianso in Rusijo.

Rutte se bo moral zato zanašati na nadaljnjo pomoč Ukrajini, poudarja Garb, ki med naloge uvršča še "krepitev oboroženih sil in vojaških zmogljivosti držav članic nasploh ter odnose z EU, ki zopet razmišlja o krepitvi lastne obrambne politike".

Toda na današnjem zasedanju v Bruslju ne bo govora samo o nadaljnjih varnostih zagotovilih in podpori oblegani državi ali pač evropski obrambi. V zadnjih letih se je na seznamu zadolžitev pojavila kopica novih. Opozarjati javnost na grožnjo, ki jo EU predstavlja Rusija, je le ena izmed njih. "Približevanje Nata mejam Rusije bi lahko za Putina pomenilo novo ogrožanje," opozarja Garb, na kar bi se ta lahko "odzval s silo tudi na ozemlju držav članic Nata". 

Nadalje bo moral Rutte okrepiti prisotnost alianse v Aziji, kjer naraščajo apetiti ekspanzivne Kitajske in se ob vsem tem izogniti jedrskemu armagedonu z Moskvo. "Morda bo Nato postal bolj vključen v globalna vprašanja, kot so na primer odnosi s Kitajsko," predvideva Garb. Premestitev sil na drug konec sveta bi Evropo v odnosu do Rusije potisnilo v še ranljivejši položaj. Na današnjem srečanju obrambnih ministrov zveze se bodo ti sestali tudi z indopacifiškimi partnerji iz Japonske, Južne Koreje, Avstralije in Nove Zelandije, kar bo sicer prvo srečanje ministrov na tej ravni v zgodovini Nata.

Pri vsem tem pa ne gre pozabiti, da Rutte zvezo na prelomnici prevzema tik pred kritičnimi predsedniškimi volitvami v ZDA. Ni skrivnost, da je republikanski kandidat za predsednika Donald Trump velik kritik zveze oziroma njenih zaveznic, katerih zaščito pojmuje izrazito maksimalistično: več ko boste plačali, boljša bo zaščita. "Naši zavezniki so nas izkoristili bolj kot naši sovražniki," je o Natu v intervjuju za Bloomberg povedal nekdanji predsednik.

A v zvezi s tem predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan opozarja, da ima očitek ZDA do EU, češ da se ta zanašala na obrambo zavezništva, bistveno daljšo brado od Trumpove kritike. "Eden glavnih očitkov ZDA v preteklih desetletjih je bil, da se EU pretirano zanašajo na ZDA," meni strokovnjakinja in dodaja, da EU, "vsaj za zdaj, brez Nata in brez ZDA ni sposobna vojaške obrambe".

Garb ocenjuje, da tudi Trumpova morebitna izvolitev ne bo prinesla večjih strateških premikov. "Dvomim o kakšnih zgodovinskih spremembah, kot bil umik ameriških sil z evropskih tal ali celo izstop ZDA iz Nata," o Trumpovih praznih grožnjah meni strokovnjakinja.

Stroka: Realna grožnja jedrske vojne

Da se Rutte že na začetku mandata nikakor ne bo dolgočasil, bo poskrbel kar ruski predsednik. Ta je konec septembra tik pred menjavo vodstva Nata sporočil, da Rusija menja svojo doktrino uporabe jedrskega orožja. "Agresija od katere koli nejedrske države, vendar s sodelovanjem ali podporo jedrske države, bo Rusija obravnavala kot njihov skupni napad," je posvaril revanšistični Putin.

Garb ocenjuje, da gre za opazen odmik, saj se je "Rusija doslej odzivala predvsem s kaznovalnimi napadi po celotnem ozemlju Ukrajine". Ob Putinovi napovedi pa ni jasno, kaj bi se zgodilo, "če bo Rusija ocenila, da se je posredna pomoč Zahoda spremenila v neposredno". V takem primeru, ko "ima Rusija taktično jedrsko orožje, Zahod pa ne", pa je odločitev za uporabo jedrskega orožja "za Rusijo enostavnejša".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar