Rusi prihajajo, Nato pa prenavlja obrambne načrte

Na pravkar končanem vrhu zavezništva Nata je bila visoko na agendi voditeljev držav članic tudi prenova strateških obrambnih načrtov. Ti so po besedah vodstva alianse najbolj celoviti od konca hladne vojne, je ob njihovi predstavitvi dejal generalni sekretar Jens Stoltenberg. "Okrepili bomo našo prednjo obrambo. Okrepili bomo bojne skupine v vzhodnem delu zavezništva na raven brigad. Preoblikovali bomo Natove sile za hitro odzivanje in njihovo število povečali na več kot 300 tisoč," je bil v zvezi s tem v Vilni še odločen prvi mož alianse.

 

Ukrajinska vojna revitalizirala zvezo Nato

Avtor obrambnih načrtov, ki obsegajo kar štiri tisoč strani zaupnih dokumentov, je po navedbah revije The Economist ameriški general Chris Cavoli. Ta opravlja naloge vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi (SACEUR) in tekoče govori ruski jezik. Izobraževal se je na priznanih univerzah Princeton in Yale ter velja za enega najbolj nadarjenih in obetavnih častnikov svoje generacije.

Razlog za spremembo načrtov je predvsem ruska agresija na Ukrajino, ki je posledica načrtov ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ta je vojno invazijo na Ukrajino sprožil v želji po omejevanju širitve oziroma vpliva severnoatlantskega zavezništva v vzhodni Evropi in restavraciji nekdanjega ruskega cesarstva, čigar sestavni, pravzaprav ključni, del je nevtralizirana Ukrajina. Prav to tudi pojasnjuje, zakaj Kremelj vojno nenehno postavlja v kontekst obrambe, in ne agresije.

Bloomberg

 

Belorusija in Ukrajina sta namreč državi, ki v razmišljanjih ruskih vojaških strategov po vzoru Varšavskega pakta iz časa hladne vojne že desetletja sestavljata kritično tamponsko cono v ruskem preddverju. Ker gre za severnoatlantsko zavezništvo, je Nato po razpadu vzhodnega bloka in kasneje tudi Sovjetske zveze razumljivo začel izgubljati pomen, pa tudi temeljno poslanstvo. Članice zveze so se v naslednjih letih zaplete v vojne na oddaljenih koncih sveta, a 'ekspedicijska' konflikta v Iraku in Afganistanu sta bolj kot kar koli drugega razkrila pomanjkanje njegove identitete.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je leta 2019 denimo dejal, da je aliansa "možgansko mrtva", nekdanji predsednik ZDA Donald Trump pa je pod vprašaj postavil visoke stroške zavezništva. "Združene države za Nato porabijo veliko več kot katera koli druga država. To ni pošteno in ni sprejemljivo," je bil ob sedemdesetletnici alianse oster Trump.

Vendar se je skupaj z vse bolj agresivno držo Putinove Rusije posledično začela znova krepiti tudi obrambna vloga Nata v Evropi. Izkazalo se je, da je članstvo v organizaciji, čigar 5. člen zagotavlja kolektivni odgovor na agresijo na katero izmed njenih članic, temeljno zagotovilo miru na stari celini. Ali kot je povedal zgodovinar zavezništva na Univerzi v Torontu Tim Sayle: "Ključno za Natove vojne načrte je bilo vedno to, da je Moskva vedela, da ti obstajajo."

Jelena Juvan: 'Nato se pripravlja na možnost dolgotrajnejšega spopada'

Preporodu Natove vloge so zato morali pričakovano slediti tudi posodobljeni obrambni načrti. Ti za severno, osrednjo in južno regijo, v katero spada Slovenija, predvidevajo, da bo imel Nato na omenjenih območjih v visoki pripravljenosti 300 tisoč vojakov. "Prenovljeni načrti Nata kažejo na to, da se ta dejansko pripravlja na možnost dolgotrajnejšega spopada," spremembe v doktrini komentira strokovnjakinja za varnostna vprašanja in predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelena Juvan.

Trenutno je v silah za hitro posredovanje v bojnih skupinah v osmih vzhodnih članicah Nata približno 40 tisoč vojakov. Nameščeni so v Estoniji, Latviji, Litvi, Bolgariji, na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in v Romuniji. Stoltenberg je ob potrditvi strateških dokumentov pojasnil, da ne bodo vseh bojnih skupin okrepili na raven brigad, ampak le nekatere. Poleg tega bodo tja namestili več vojaške opreme in oborožitvenih sistemov, vključno s sistemi zračne obrambe. Obenem bodo v drugih članicah določene enote, ki bodo pripravljene za odhod v države na vzhodu zavezništva.

"Skupaj je to največje preoblikovanje naše skupne obrambe in odvračalne drže od hladne vojne," je poudaril generalni sekretar. Kljub pazljivi retoriki predstavnikov Nata, ki si prizadevajo, da z njo ne bi dodatno spodbudili paranoje ruskega državnega vrha, pa Juvan meni, da si zavezništvo pri oblikovanju načrtov ni zatiskalo oči glede možne eskalacije spopadov. "Zdi se, da Nato tudi na osnovi ocen obveščevalnih služb pričakuje, da se vojna na bo tako kmalu končala in da obstaja resna nevarnost eskalacije tega oboroženega spopada tudi na ozemlja držav članic Nata," ugotavlja strokovnjakinja.   

Bloomberg Mercury

 

Več vojakov in opreme, več izdatkov za obrambo

Njenim ugotovitvam ne nazadnje pritrjujejo tudi drugi sklepi vrha v litovski prestolnici, v kateri Ukrajina ni dobila dodatnih varnostnih zagotovil znotraj zveze. Krepitev prisotnosti Nata v Evropi namreč prinaša dodatne stroške oziroma izdatke za obrambo. Eden ključnih sklepov srečanja v Vilni je uvedba cilja o dvoodstotnem obrambnem deležu BDP, ki je po novem spodnja, in ne več zgornja meja. Slovenija, ki je z 1,26 odstotka BDP oziroma nekaj manj kot 670 milijonov evrov obrambnih izdatkov na repu Nata, bo po nedavno potrjenih razvojnih načrtih Slovenske vojske ta dvoodstotni cilj dosegla do konca desetletja.

"Članice so se trajno zavezale, da bodo v obrambo na leto vlagale vsaj dva odstotka BDP in da bodo hitro naredile več za izpolnitev svojih obveznosti," je v zvezi z novo usmeritvijo povedal Stoltenberg. Pojasnil je, da bo letos 11 od 31 članic za obrambo namenilo dva odstotka BDP ali več, za prihodnje leto pa pričakuje, da se bo številka bistveno povečala.

Ruska invazija je razkrila tudi resne vrzeli v samozadostnosti evropske obrambne inudstrije. Juvan ocenjuje, da so zadrege zahodnih zaveznikov v zvezi z dobavo orožja Ukrajini dodatno razgalile "nezmožnosti evropske varnostne arhitekture za soočanje s takšnimi konflikti. Tisto, kar se nakazuje zdaj, je tudi nezmožnost evropske vojaške industrije, da bi zagotavljala primerne in zadostne količine orožja in streliva za ukrajinsko vojsko."

Najnovejši junijski podatki za program dobave in proizvodnje orožja, ki je zamišljen v okviru evropskega mirovnega instrumenta EPF, razkrivajo, da je Evropska unija Ukrajini doslej poslala več kot 200 tisoč granat. Poleg dobav iz lastnih skladišč in skupnih nakupov streliva je EU predvidela še tretji steber za proizvodnjo streliva. Svet EU in evropski parlament sta še pred vrhom Nata sprejela usklajeno besedilo načrta za proizvodnjo orožja (tako imenovani tretji steber), ki za vzpostavljanje evropskih orožarskih proizvodnih linij predvideva 500 milijonov evrov.

Vendar ne glede na poudarjanje vidika odvračanja in obrambe ter na drugi strani zlasti zaradi agresivne ekspanzionistične drže Ruske federacije Juvan ugotavlja, da Natovi strategi natančno vedo, da je grožnja razširitve vojne na druge evropske države povsem realna možnost. "Ti vojaki bodo v prvi vrsti res delovali odvračalno, vendar če pride do napada na ozemlje države članice, se bodo morali odzvati," pod črto ugotavlja Juvan.