Obujanje zadrug: Kako daleč je zakon o solastništvu delavcev?

Vlada je sredi poletja potrdila izhodišča za pripravo novega zakona o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD), ki ga pripravlja ministrstvo za solidarno prihodnost, jeseni pa naj bi šel v javno obravnavo. "Zakon je bolj ali manj napisan, a smo zelo previdni in ga pilimo do potankosti," je v intervjuju za Bloomberg Adria pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.

Sprejetje zakona je predvideno proti koncu leta oziroma v začetku prihodnjega leta, so napovedali v vladi. "Trenutno se dogovarjamo za sestanek s slovenskim inštitutom za revizijo, da bi posamezne transakcije, ki jih predvideva zakon, ustrezno umestili v računovodske standarde," je pojasnil državni sekretar.

Lastništvo zaposlenih je v slovenskih podjetjih že prisotno, vendar ni sistemsko urejeno, zaradi česar se delnice ali deleži podjetij kupujejo individualno in z upokojevanjem ali odhodom zaposlenih pogosto prenašajo zunaj podjetja. "Ta zakon je naletel na obilico nerazumevanja. Namen je bil, da delavcem omogočimo udeležbo pri dobičku podjetja, želeli pa smo se izogniti težavam podjetij, ki ga že uporabljajo, kot sta Dewesoft in Domel," pravi Feketija.

STA

 

Zadruge s socialističnim prizvokom

Težave, ki jih omenja državni sekretar, se nanašajo na čas, ko delavec ni več zaposlen v podjetju. "Takrat se njegovi interesi drastično spremenijo, podjetje je nato lahko celo tarča sovražnega prevzema," meni Feketija. Ko delavec ni več v podjetju, ga namreč zanimajo predvsem dividendni donosi in dvig vrednosti premoženja. 

V izogib opisanemu je najbolj primerna vpeljava lastniške zadruge kot nove pravne osebe, s katero bo urejen mehanizem reševanja nasledstva podjetij. "Zadruga ima socialistični prizvok in kritiki komentirajo, da spet uvajamo solhoze in kolhoze," je ponazoril državni sekretar. Ideja torej je, da so delavci solastniki te zadruge, dokler so zaposleni pri podjetju. Ko odidejo, pa se njihovi deleži postopoma prodajo.

Vstop v lastništvo brez lastnih prihrankov

Jedro zakona in tudi njegov smisel bodo predstavljale različne oblike stimulacije. Te bodo spodbujale razvoj predlagane sheme delavskega lastništva po vzoru drugih razvitih držav (ZDA, Velika Britanija, Kanada), ki imajo to področje že urejeno in kjer je tak način lastništva podjetij precej bolj razvit in razširjen.

"Za delavce bo prednost rešitev, da za vstop v lastništvo ne bodo namenjali svojih prihrankov, temveč bodo lastništvo pridobili s svojim delom in pripadnostjo podjetju," je namen novega zakona pojasnil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

V tujini omenjeni model poznajo po kratici ESOP (Employee Stock Ownership Plan). Obstoječa zakonodaja pri nas sicer ne spodbuja prakse solastništva – pravzaprav jo zavira. Motivacija lastnikov za prehod na tovrstno shemo pa bo ključnega pomena. 

"Najprej bi morali prek davčnih spodbud motivirati lastnika podjetja, da delež proda zadrugi, in ne drugemu subjektu. Vemo, da ima podjetnik ponavadi dve možnosti: ali podjetje proda konkurentu ali pa finančnemu skladu, ki ima neke druge motive. Tretja možnost je prodaja zaposlenim, kar pa je treba urediti tako, da bo davčno najprivlačnejša," je na predstavitvi zakona spomladi dejal Feketija.

Dober posel tudi za bančnike

Delavske odkupe podjetij v tujini financirajo tudi bančni velikani, kaj pa pri nas? "Pri JP Morgan Chase financirajo delavske odkupe podjetij, to je zanje zelo dober posel," je ocenil Feketija.

Kako bi delavski odkup financirali pri nas, že tri leta ugotavljajo tudi pri Deželni banki Slovenije (DBS). "Tovrstni model zadružništva nam je blizu, težava pa je, kako ga spraviti v bančno financiranje," je v intervjuju za Bloomberg Adria ocenil Jure Kvaternik, predsednik uprave Deželne banke Slovenije (DBS), ki glavnino poslov opravi v kmetijskem sektorju.

Bloomberg Adria

 

Prvo podjetje, ki je kontaktiralo DBS, da bi financirali model lastništva ESOP, je bila Inea. To je bil prvi in največji slovenski projekt ESOP, kjer so zaradi umika lastnikov zaposleni prek modela ESOP prevzeli 100-odstotno lastništvo podjetja. Zaradi neobstoječe zakonodaje se je postopek zavlekel in posledično imel vpliv na poslovanje podjetja. 

"Hitro smo videli, da je to težko. Prva ovira so makrobonitetne omejitve prebivalstva. Torej ne moremo kar podeliti kredita fizični osebi," je težave opisal Kvaternik. Nato so se spraševali, kako spraviti lastništvo na to zadrugo. "Enostavno zmanjka kapitala, potem je vprašanje tudi financiranje tega kredita iz operativne družbe," je pojasnil Kvaternik. 

Po njegovih besedah so imeli tri takšne primere podjetij, po dveh letih priprav pa so z enim končno prišli do faze, ko ga upajo spraviti v "bančno proizvodnjo", da bo šlo skozi tudi glede tveganj, ki jih preverjajo v bankah. "Pri bančnem financiranju so pravila dovolj jasna in tu ni nekih novosti, ampak kakšna garancija državne institucije bi bila super," ocenjuje Kvaternik. 

O preprostih pozitivnih učinkih predloga zakona o modelu ESOP je ob predstavitvi dvomil tudi Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke. "Model ESOP je eksotična zgodba za poslovne banke. Za financiranje bi potrebovali tudi zasebni kapital. To je tisto, kar je v Sloveniji potrebno, a pri nas kapitalski trg ne obstaja," je bil kritičen Jamnik.

Prav tako je omenil, da zaradi uveljavljenih makrobonitetnih omejitev banke zaposlenemu ne morejo financirati nakupa delnice, ker bi morale preveriti kreditno sposobnost vsakega posebej. "Ne gre za to, da ne bi smeli razviti modela ESOP, ključno pa je imeti celotno sliko, sicer nič ne bo delovalo," je prepričan Jamnik. 

V sodelovanju z Urbanom Červekom.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar