Bruselj s 50-odstotnimi carinami v trgovinsko vojno s Kitajsko; Ljubljana molči

Včeraj je Evropska komisija pričakovano snela rokavice in izstrelila uvodni strel trgovinske vojne med Evropsko unijo in Kitajsko. Napovedi o uvedbi drakonskih carin na kitajska e-vozila, o čemer smo neuradno poročali na straneh Bloomberg Adria, so se tako potrdile v velikem slogu.

Evropska komisija je odločno zaostrila trgovinska trenja med Evropsko unijo in Kitajsko ter posegla po dvigu uvoznih dajatev na e-avtomobile kitajskega porekla v razponu med 17,4 in 38,1 odstotka. K temu je treba prišteti že obstoječih 10 odstotkov, kar skupni seštevek potisne blizu 50 odstotkom.

Po pojasnilih, ki smo jih prejeli od ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vlada premierja Roberta Goloba stališča do porajajoče trgovinske vojne s Kitajsko in posledičnega preživetja slovenske avtomobilske industrije "še ni oblikovala", bo pa pri tem "upoštevala interese slovenskih podjetij".

Zaušnica Xiju po navodilih Washingtona?

Bruselj je tako po večmesečni preiskavi kitajskih proizvajalcev električnih vozil sledil diktatu administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna. Ta je prvi uvedel povišanje uvoznih dajatev na kitajska električna vozila na kar sto odstotkov. Usodna zaostritev kitajsko-evropskih trgovinskih trenj le nekaj dni po evropskih volitvah je pomenljiva poteza jastrebje predsednice komisije Ursule von der Leyen, ki je v vrhunski politični kalkulaciji  (in po naših predhodnih napovedih) zamaknila uradno objavo dviga carin v povolilni čas.   

Želo neljubega evropskega presenečenja za kitajskega predsednika Xi Jinpinga je uperjeno v nosilce kitajske avtomobilske industrije. Odločitev, ki je bila sprejeta v najožjem krogu predsednice, namreč poleg splošne stopnje uvaja še posebne individualne carine. Družbo BYD je Bruselj tako udaril s 17,4-odstotno carino, Geelyja z 20-, SAIC pa z 38,1-odstotno carino.

Pri tem pa ne gre le za kitajska podjetja. Neprijetno presenečenje čaka tudi ameriško Teslo, ki svoje avtomobile izdeluje na kitajskem ozemlju. Zanje Evropska komisija uvaja povprečno 21-odstotno carino, če bodo v preiskavi sodelovali. Sicer komisija napoveduje 38,1-odstotne dajatve. Napovedani ukrepi v veljavo za obdobje štirih mesecev stopajo s 4. julijem, članice pa se bodo morale poenotiti še glede tega, ali bodo protitrgovinski ukrepi ostali trajni.

Kitajska, ki je pričakovala bolj odmerjen odziv EU, bo na 'protekcionistične' ukrepe po vsej verjetnosti odgovorila z napovedanimi povračilnimi omejitvami na uvoz evropskih kmetijskih oziroma prehrambnih izdelkov ter izdelkov letalske industrije. "Sprejeli bomo vse potrebne ukrepe za zaščito pravic kitajskih proizvajalcev," so sporočili s tamkajšnjega ministrstva za gospodarstvo in dodali, da odločitev krši pravila Svetovne trgovinske organizacije.

STA Slovenija do ključnega vidika kitajsko-evropskega odnosa, ki zadeva prihodnost slovenske avtomobilske industrije, nima izoblikovanega stališča.

Zaostritev bo imela tektonske posledice tako z vidika gospodarstva kot tudi politike tega opredeljujočega dvostranskega odnosa 21. stoletja. Omejevanje razvoja industrijskega razvoja, kakor si ukrep protekcionizma razlaga Peking, namreč neposredno zadeva varnostne interese Ljudske republike, s tem pa legitimnost vladavine komunistične partije Kitajske.

"Kitajska prehaja od modela hitre rasti k modelu visokokakovostnega gospodarskega razvoja in k okviru, ki je vse bolj osredotočen na varnost," pritrjuje predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Anastas Vangeli.

Volitve kot streznitev? Žal ne.

Von der Leyen namere o zmanjševanju tveganj v odnosu do sistemske tekmice namreč uresničuje prav z zaviranjem e-avtomobilov in drugih tehnologij zelenega obrata, na katere svojo prihodnost stavi Kitajska. Opogumljena z zaupnico izida volitev, ki z uspehom desnosredinske EPP nakazuje na njen drugi mandat, je predsednica tako bolj kot kadar koli odločena stopnjevati usklajeni atlanticistični pritisk na kitajsko politično vodstvo.

Ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Mitja Kovač je v oceni volilnega izida, kjer so odločno povedle skrajno desne politične sile, sicer dejal, da je ta morda dobrodošla streznitev za zablode razvojnih politik Evropske komisije. "Za prihodnjo gospodarsko rast so lahko sedanji rezultati evropskih volitev dobrodošli," je ocenil za Bloomberg Adria in dejal, da ti "morda napovedujejo preusmeritev evropskega fokusa od pretiranega reguliranja in birokratskih nesmislov nazaj k inovacijam, gospodarski rasti in produktivnosti."

Zaman, bi lahko zapisali, kajti ukrep preiskave o tem, ali kitajski proizvajalci od tamkajšnje vlade prejemajo subvencije, je bil ves čas le pretveza za poskus omejevanja skrb vzbujajočega vzpona Kitajske. Degradacija odnosov med vodilnimi in soodvisnimi ekonomskimi velesilami je v nasprotju z navedbami Bruslja in Washingtona o neskladju z načeli prostega trga (torej o gospodarskih vidikih) scela (notranje)politično motivirana.

Carine politična, ne gospodarska tema

Prvič, nedavno povečanje ameriških uvoznih dajatev na kitajski avtomobilski uvoz je posledica predvolilne vročice zagotavljanja podpore sindikata delavcev v avtomobilski industriji UAW, ki je tradicionalni politični zavezniki demokratskega tabora predsednika Bidna. Dvig carin s 25 odstotkov na čezmernih 100 je pač nesorazmeren z razmerami na ameriškem avtomobilskem trgu.

Da ima ukrep vztrajnim navedbam o kitajskih čezmernih proizvodnih zmogljivostih navkljub politično zaslombo, dokazuje dejstvo, da prodaja e-avtomobilov v ZDA pomeni le 7,6 odstotka tamkajšnjega trga.

Drugič, temu pritrjujejo tako navedbe neimenovanih virov znotraj komisije ter informacije, ki smo jih prejeli v uredništvu Bloomberg Adria. Neuradni viri so namreč pred dnevi sporočili, da je Evropska komisija odločitev o povišanju carin preračunljivo prestavila na čas po volitvah. To se je z včerajšnjo najavo nazadnje tudi potrdilo.

Evropska komisija o Kitajski: 'Jasna in predvidljiva grožnja'

Tretjič, v oči bode dejstvo, da si evropski koncerni, kot sta denimo Volkswagen in Renault, prizadevajo okrepiti vezi s kitajskimi partnerji, ne pa jih okrniti ali celo pretrgati. Slednji so z inovativnimi pristopi uspeli prepoloviti razvojne in proizvodne čase ter proizvodne stroške. Nekaj torej, česar bi se radi priučili tudi Evropejci. Tako se tudi francoski Renault pri razvoju električnega twinga, ki naj bi ga sicer neuradno sestavljal slovenski Revoz, povezuje z doslej neimenovanim kitajskim partnerjem.

Zaostritev Bruselj sicer pojasnjuje s prodorom kitajskih proizvajalcev na evropski trg, ki buri duhove o preživetju domačih koncernov. Kitajska, ki je največja trgovinska partnerica unije, je lani v EU izvozila za 10 milijard evrov e-avtomobilov in tako podvojila svoj tržni delež na osem odstotkov, kažejo podatki skupine Rhodium.

Po oceni komisije je to posledica nepovratnih državnih spodbud, saj je v preliminarnem poročilu preiskave zapisala, da je dobavna veriga električnih vozil na Kitajskem "močno subvencionirana in da uvoz kitajskih [električnih vozil] pomeni jasno in predvidljivo grožnjo neposredne škode za industrijo EU".

Toda kot kažejo napori nemškega kanclerja Olafa Scholza 'pet pred dvanajsto', so pojasnila Bruslja malo verjetna. Voditelj evropske avtomobilske velesile je po neuradnih informacijah še včeraj lobiral, da bi komisija uvedla le 15-odstotne carine. Zato lahko sklepamo, da je ekonomski interes podlegel politični kalkulaciji, saj kitajski avtomobilisti niso samo razvojni partner mogočne nemške industrije, ampak je azijska velikanka tudi njihov glavni tuji trg in proizvodna destinacija.

Takšnim pomislekom ne nazadnje pritrjujejo izjave direktorja Hidrie Holdinga in koordinatorja misije Gremo Iztoka Seljaka, ki je za Bloomberg Adria dejal, da je Kitajska "ultimativni trg", ter da bodo slovenski dobavitelji z vstopom v tamkajšnje dobavne verige "izpad evropskih partnerjev nadomestili ali celo povečali prihodke".

Von der Leyen in Macron v boju za politično preživetje

Toda o zakulisnem političnem kupčkanju komisije najbolj nazorno priča četrti razlog, ki je posledica povolilne prerazporeditve političnih razmerij v evropskem parlamentu. Odločitev o povišanju carin je namreč voda na mlin francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, ki se poskuša proslaviti kot zaščitnik gospodarskih interesov Francoske republike.

Ob tem pa v odnosu do Pekinga sočasno odigrati pretkano, a tvegano dvojno igro. Čeprav se je izmed vseh evropskih voditeljev najbolj vneto zavzemal za carinske zaostritve, saj je pred meseci celo ukinil subvencije za kitajske e-avtomobile, je v času Xijevega obiska v Parizu z azijsko silo sklenil kopico trgovinskih sporazumov.

Macronov gambit zna izigrati kitajski voditelj, ki francoske ambicije po prevzemanju vodilne vloge v EU vešče obrača sebi v korist. Kitajsko dobrikanje vodilni vlogi Pariza proti Bruslju je bržkone uresničitev Xijeve namere po spodkopavanju evropske enotnosti, s čimer ta poskuša oslabiti vlogo EU kot omembe vrednega geopolitičnega igralca in trdnega zaveznika ZDA.

A francoski voditelj je poleg tega tudi nepričakovani novi zaveznik von der Leyen, saj utegne biti njena vnovična izvolitev na mesto predsednice komisije v veliki meri odvisna prav od glasov poslancev Macronove stranke Preporod.

Uvedbo višjih carin na kitajska e-vozila gre tako razumeti kot vzajemno roko sprave in podpore med voditeljema, saj se Macron po poraznem rezultatu na evropskih volitvah na domačem terenu prav tako sooča z izzivom političnega preživetja.    

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar