.webp){kind=icon}
V prvi polovici leta se je stanje javnih financ izboljšalo, ugotavlja Fiskalni svet RS. Državni proračun beleži visoko rast prihodkov, javna poraba se je znižala zaradi ukinjanja podpore za omilitev posledic epidemije. Poraba se sicer krepi na drugih področjih, predvsem zaradi višjih pokojnin in sredstev za omilitev draginje.
Povišana inflacija je bila v zadnjih mesecih povod za sprejem številnih ukrepov za blažitev posledic draginje. Fiskalni svet ocenjuje, da bodo ukrepi državno blagajno obremenili za 640 milijonov evrov, in hkrati opozarja, da imajo subvencije negativne stranske učinke zaradi znižanja namenskih sredstev za zeleni prehod.
Glavno tveganje za stabilnost javnih financ predstavljajo povišana inflacija, ohlajanje gospodarske rasti in povečan pesimizem potrošnikov in podjetij, predvsem v predelovalni industriji. Fiskalni svet svetuje oblikovalcem politik, da naj bodo morebitni nadaljnji ukrepi za blažitev posledic draginje ustrezno ciljani ter namenjeni najbolj prizadetim skupinam prebivalstva in delom gospodarstva, sicer bi lahko preveč obremenili javne finance.
Fiskalni svet pozdravlja odločitev vlade, da bo jeseni pripravila celovit srednjeročni fiskalni okvir in da bo usmeritve fiskalne politike po potrebi prilagodila osveženi makroekonomski napovedi. "Ob tem naj prihodnji proračunski dokumenti omogočajo prostor za začasne ukrepe, če bi se trenutna tveganja še zaostrila oziroma realizirala," so zapisali v publikaciji Javnofinančna in makroekonomska gibanja.
Bonitetne ocene Slovenije ostajajo stabilne
Bruto dolg sektorja država je konec prvega četrtletja 2022 znašal 40,2 milijarde evrov, kar je 1,4 milijarde evrov več kot konec leta 2021. V zadnjih nekaj četrtletjih se delež dolga, izražen v BDP, niža - zlasti zaradi visoke gospodarske rasti, opazneje pa k nižanju prispeva tudi višanje inflacije.
Slovenska tiskovna agencija
"Znižanje deleža dolga v BDP bo v prihodnje težje zaradi povečanja stroškov financiranja in pričakovane upočasnitve gospodarske rasti," ocenjuje fiskalni svet. "Zahtevana donosnost za desetletne državne obveznice je od aprila letos prvič po dolžniški krizi evrskega območja in domači bančni krizi presegla implicitno obrestno mero na celotni javni dolg."
Soočanje z že prisotnim zaostrovanjem pogojev financiranja pa povzroča zelo ugodno stanje na zakladniškem računu, kjer 9,1 milijarde evrov sredstev predstavlja za okoli štiri milijarde evrov višjo količino od dolgoletnega povprečja, piše fiskalni svet.
Bonitetne ocene dolga države se v zadnjem letu sicer niso spreminjale; vse tri vodilne agencije – Moody's, Standard&Poors in Fitch – so potrdile stabilne obete za dolg Republike Slovenije.
