Bo Slovenija s kitajskega prestopila na indijski ekonomski vlak?

Ob robu vrhunskega srečanja G20, ki vključuje prav toliko najrazvitejših gospodarstev sveta, je indijska predsednica Droupadi Murmu za udeležence foruma priredila razkošen banket.

V orjaškem razstavno-prireditvenem kompleksu v indijskem glavnem mestu New Delhiju so visokim predstavnikom držav udeleženk formua, ki se je sklenil včeraj, postregli domiselne jedi iz prosa. Trdoživa žitarica, katere odlika je predvsem ta, da za njeno kultivacijo in pripravo ni potrebne veliko vode, hkrati pa tudi nima izrazitega okusa in jo je zato moč kombinirati z različnimi sestavinami, za forum vsekakor ni bila naključna. "Vse je odvisno od priprave in kombiniranja z drugimi sestavinami," je za britanski Guardian dejal vrhunski šef v enem izmed newdelhijskih hotelov, kjer so bili nastanjeni državniki.

Medtem ko so svetovni voditelji, med katerimi je bil tudi ameriški predsednik Joe Biden, pomenljivo pa ni bilo niti kitajskega predsednika Xi Jinpigna niti njegovega ruskega zaveznika Vladimirja Putina, v indijski prestolnici razpravljali o vplivu ukrajinske vojne, svetovne trgovine, podnebnih sprememb in dolžniškega bremena držav v razvoju, jih je njihov gostitelj, indijski premier Narendra Modi, vseskozi opominjal, da bo pri vsem tem v prihodnje ključna vloga njegove države.

 

 

Vse je odvisno od kombiniranja – tudi novi svetovni red

To je simbolično počel prav z menijem, utemeljenem na prosu. Indija kot samooklicana voditeljica držav globalnega juga in največja svetovna proizvajalka tega živila (poleg riža) si namreč v prizadevanjih po uresničevanju svojega neslutenega ekonomskega in posledično geopolitičnega potenciala išče njej najbolj ustrezna zavezništva, s katerimi bi popestrila aromo svojega mladega, doslej zlasti storitveno naravnanega, pa vendar živahnega gospodarstva.

Kot je za Bloomberg Adria ob zadnjem zasedanju držav Brics dejal strokovnjak za mednarodne odnose in docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Primož Šterbenc, igra peto največje gospodarstvo sveta "kompleksno in sofisticirano geopolitično igro", s katero si New Delhi poskuša skuhati najbolj okusno jed po receptu lastnih interesov.

Indija bo na krilih demografske ekspanzije (država je letos z vrha seznama najštevilčnejših izrinila Kitajsko) v naslednjih desetletjih lahko dosegala primerljive stopnje gospodarske rasti s Kitajsko izpred nekaj let, za Bloomberg Adria navajajo ekonomisti. Kar 27,3 odstotka Indijcev je starih od 15 do 29 let, kar pomeni, da ima ta država najmlajšo populacijo na svetu. "Indija ima dovolj mlade delovne sile in hkrati tudi veliko bazo potrošnikov," je o potencialu te države povedala Nataša Turk, namestnica vodje Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki pokriva Indijo.

Indija je po podatkih MDS v lanskem letu dosegla okoli sedemodstotno rast, letos naj bi bila ta 6,1-odstotna, naslednje pa predvidoma 6,3-odstotna. Odvisno od tega, koliko domiselnih rešitev zapletene zunanjepolitične kombinatorike bo pri snovanju indijske glavne gospodarske jedi zmogla Modijeva vlada.

Indijski voditelj, ki mu mnogi očitajo nacionalistične in revizionistične poteze, si v maniri vrhunskega državniškega mojstra pri zagotavljanju ekonomskih in geopolitičnih prilog, s katerimi bi obogatil doslej bledo Indijo, vsekakor ne postavlja omejitev. Bolj eksotične kombinacije vključujejo stara zavezništva (Rusija), ovira pa niso niti aktualni ozemeljski spori (Kitajska), medtem ko pridih eksotike prinašajo dodatki držav globalnega juga (Indiji je uspel veliki met vključitve Afriške unije v G20).

Indijska multilateralna kuhinja pa si najpomembnejše popestritve lastnega gospodarstva, kjer si delež industrije v svojem BDP prizadeva dvigniti s 13 na 25 odstotkov (storitve prispevajo 49 odstotkov BDP, zaposlujejo približno tretjino indijske delovne sile), obeta zlasti od cepitve s krepčilno zahodno ekonomsko kulinariko. Kakorkoli že, z iskanjem recepta indijskega razvoja se nepovratno spreminja tudi podoba svetovne ureditve.  

Indija v zameno za Ukrajino v naročje Washingtona in Bruslja?

Pri Bloombergu so v povzetku dogajanja na G20 pronicljivo zapisali, da je kitajski voditelj Xi z neudeležbo poskušal okrniti in izničiti veliko indijsko predstavo, s katero se ta razsežna država s skoraj poldrugo milijardo zalog delovne sile poskuša vrisati na zemljevid velesil.

"Namesto tega je premier Narendra Modi - skupaj z ZDA in Evropo - našel način, kako se učinkoviteje zoperstaviti Kitajski na svetovnem prizorišču," navaja Bloomberg. Pri čemer ta izpostavlja, da se je Zahod na čelu z Združenimi državami v onemogočanju ekspanzije kitajskega vpliva v Aziji odrekel doslej skrajno dosledni politiki stroge obsodbe ruske agresije na Ukrajino.

Bloomberg Mercury Indija je bila vrsto let največja uvoznica ruskega orožja, a nedavni gospodarsko-infrastrukturni (pa tudi oborožitveni) sporazumi z EU in ZDA jo pomikajo v smeri Zahoda.

 

Zato, da je Modi od svojih dvajsetih gostov izposloval enotno besedilo sklepne izjave srečanja, je namreč Biden, tako Bloomberg, pristal na relativno razvodenelo kritiko ruske agresije. Ta je namreč bistveno manj ostra od tiste, s katero so državniki sklenili lanskoletno srečanje grupacije v Baliju. "Bali je bil Bali. To je New Delhi," je bil lakoničen odgovor indijskega zunanjega ministra Subrahmanyama Jaishankarja glede teksta, ki odraža spreminjajočo svetovno ureditev, v kateri razmerja moči v Aziji dobivajo vse večjo težo. Nemara celo večjo od tistih, ki jih preureja vojna za preživetje Ukrajine.

"Nekateri komentatorji poudarjajo, da je ublažitev besedišča o Rusiji in Ukrajini znak popuščanja Zahoda," je za Bloomberg dejal Milan Vaishnav, direktor programa za Južno Azijo pri Carnegie Endowment for International Peace. "Vendar je na to mogoče gledati tudi drugače: Zahod je Indiji zagotovil pomembno zunanjepolitično zmago. Pomanjkanje soglasja (pri skupni izjavi op.) bi bilo za Indijo veliko razočaranje."

 

 

Evropa gradi svojo svilno pot – bo Slovenija njen del?

Evropska unija (EU) in ZDA sta v zameno za (ne)obsodbo Rusije s strani držav globalnega juga na čelu z Indijo, ki se glede evropskega konflikta že od samega začetka nikakor ne želi opredeliti za nobeno od vpletenih (in posredno vpletenih) strani, izposlovali tudi pomemben energetsko-infrastrukturni projekt. Biden je projekt, ki bo preko omrežja luk, železniških povezav in voda utekočinjenega vodika povezoval Evropo, Bližnji vzhod in Indijo označil za "regionalno naložbo, ki spreminja pravila igre".

Kako dinamično je ponastavljanje svetovne ureditve, kjer si Zahod prizadeva omejiti Peking, ta pa na drugi strani v svoj tabor privabiti energetsko bogate države, dokazuje trojni stisk rok med Bidnom, Modijem in savdijskijm princem Mohamedom bin Salmanom, ki ga je ameriški predsednik nedavno tega označil za "izobčenca". Prestolonaslednik je ob tem že napovedal, da bo njegova bližnjevzhodna kraljevina v vzpostavitev evro-indijskega koridorja vložila 20 milijard dolarjev.

Projekt, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila za "zeleni in digitalni most čez celine in civilizacije", analitiki pa za zahodnjaško konkurenco kitajski pobudi pas in cesta (znano tudi kot nova svilna pot), bo poleg omenjenih držav preko železniške povezave in pristanišč vključeval tudi Združene arabske emirate, Jordan in Izrael.

Z vključitvijo zadnjega pa projekt pridobiva dodatno politično dimenzijo. Washington na račun esperanta gospodarskega napredka poskuša zbližati doslej srdita nasprotnika v regiji in posredno izničiti kitajski vpliv, ki se po marčevski otoplitvi odnosov med Iranom in Savdsko Arabijo opazno krepi ter iz te energetsko bogate regije izpodriva Američane.

 

 

Kljub temu, da je kitajski veleposlanik v Sloveniji Wang Shunqing za Bloomberg Adria dejal, da je pobuda pas in cesta "multilateralni projekt, ki so ga skupaj oblikovale vse strani in si ga deli ves svet," ter da pri "tej pobudi (ne gre) za širjenje kitajskega geopolitičnega vpliva," je jasno, da je zdaj dokončni izstop Italije resen udarec za kitajske gospodarske in politične načrte v Evropi. Sploh, če upoštevamo, da je Biden zahodno različico medcelinskega ekonomskega projekta na srečanju G20 med drugimi oznanil skupaj s predstavniki Nemčije, Francije – in Italije.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izpostavil vlogo "ključnih sredozemskih pristanišč." Ali bo med njimi tudi slovenska Luka Koper, za katero ni skrivnost, da se zanjo zelo zanimajo tudi Kitajci, saj bi jo radi dejavneje vključili v evropski del pobude pas in cesta, zaenkrat ni jasno.

Slovenija je sicer del kitajske pobude že od leta 2017, a po zatrjevanju ministrstva za zunanje in evropske zadeve doslej ni bil izpeljan niti en projekt.

Po drugi plati podatki o blagovni menjavi med Indijo in Slovenijo kažejo, da je ta lani znašala 676 milijona dolarjev, kar je občutno več kot leto poprej, ko je bila ta vredna 360 milijonov. Indija za Slovenijo postaja vse pomembnejša trgovinska partnerica, saj se je z vidika blagovne menjave s predlanskega 29. mesta lani prebila na 24. Kitajska je medtem s 5,3 milijardami dolarjev blagovne menjave v tej razvrstitvi še vedno na 6. mestu.

Ko kitajski voditelj Xi po svetu promovira svojo ekonomsko-infrastrukturno pobudo, ki bo mimogrede v začetku oktobra praznovala desetletnico obstoja, o čemer bomo na straneh Bloomberg Adria izdatneje poročali, se rad pohvali, da naj se države usedejo na "hitri vlak kitajskega ekonomskega razcveta". Slovenija doslej na njem ni bila potnica. Se bo nemara vkrcala na evropski orient ekspres na poti na indijsko podcelino?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar