Bližnjevzhodno bogastvo odteka na Kitajsko, skrbi ZDA pa naraščajo

Zalivske države, bogate z nafto, izkoriščajo svoje bogastvo za poglabljanje vezi s Kitajsko, kar na drugi strani povečuje zaskrbljenost glede prihodnosti dolgoletnega varnostnega partnerstva z Združenimi državami Amerike (ZDA). Sedem mesecev po tem, ko se je predsednik Xi Jinping udeležil prvega zalivsko-kitajskega vrha v Riadu, se gospodarsko sodelovanje med drugim največjim gospodarstvom na svetu in državami, kot sta Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, poglablja.  

To po novem ne obsega samo trgovine s surovo nafto, kjer so bile vezi med Bližnjim vzhodom in azijsko velikanko doslej že tako krepke. Eden izmed projektov, ki bi lahko v prihodnjih mesecih še okrepil vezi, je načrtovana prva ponudba delnic (IPO) semenarskega giganta Syngenta Group. Posel, ki je ocenjen na devet milijard dolarjev, stekel pa naj bi v okviru šanghajske borze, je le eden od opaznejših odrazov tega vse bolj tesnega ekonomskega prepletanja. Svetovalci kitajskega podjetja, za katerim stoji država, naj bi imeli z državnima naložbenima skladoma emirata Abu Dabi in Savdske Arabije že sklenjene predhodne dogovore o vstopu v lastniško strukturo Syngente.

Vrednost nakupov in naložb zalivskih podjetij na Kitajskem se je po podatkih, ki jih je pridobil Bloomberg, na letni ravni povečala za več kot tisoč odstotkov na 5,3 milijarde dolarjev. Ocene kažejo, da se bo do zaključka letošnjega leta iz zalivskih držav proti jugovzhodni Aziji steklo največ denarja doslej.  

Državni premoženjski sklad Mubadala Investment iz Abu Dabija, težak 280 milijard dolarjev, je prav tako ena tistih državnih entitet, ki prihajajo na kitajsko tržišče. V Dubaju oziroma tamkajšnji prostotrgovinski coni se je število novoustanovljenih kitajskih podjetij denimo povečalo za 24 odstotkov. Uradniki v Riadu Kitajsko opisujejo kot nepogrešljivega partnerja projekta Vision 2030 – več milijard dolarjev vrednega načrta gospodarske in družbene preobrazbe, katerega idejni oče je princ Mohamed bin Salman. Več kitajskih podjetij je tako že dobilo naročila za futuristično mesto Neom – ponos "Savdske Arabije 2.0"

Odnosi s Kitajsko pa še zdaleč ne zajemajo zgolj gospodarstva. Na decembrskem vrhu se je Xi pojavil v vlogi diplomatskega posrednika v pogovorih med pretežno šiitskim Iranom in sunitsko Savdsko Arabijo. Njegovo posredovanje je marca privedlo do prelomnega sporazuma za ponovno vzpostavitev vezi med sprtima državama, ki je bil podpisan v Pekingu.

Nekateri v Washingtonu zato že izražajo zaskrbljenost, da bi lahko vse večji vpliv Kitajske na Bližnjem vzhodu dolgoročno ogrozil ameriške interese. Čeprav ZDA ostajajo glavni varnostni partner zalivskih držav, je načelnik centralnega poveljstva ameriških oboroženih sil (USCENTCOM) general Michael E. Kurilla v nedavnem pričanju pred kongresom opozoril na naraščajočo vlogo Kitajske v regiji. Izrazil je zaskrbljenost zaradi skokovitega naraščanja blagovne menjave s Kitajsko, zlasti z vidika trgovine z orožjem.

Zbliževanje zalivskih držav in Ljudske republike je posledica poglabljajočega nezadovoljstva tamkajšnjih držav na račun ameriških varnostnih zagotovil, kar traja že vsaj petnajst let. Po mnenju Hasana Alhasana, raziskovalca na Mednarodnem inštitutu za strateške študije v Bahrajnu, ki se redno srečuje z visokimi zalivskimi uradniki, je slaba volja posledica nestanovitne politike ZDA do držav v regiji.  

"Svojo zunanjo politiko zdaj države usmerjajo v skladu s svojimi gospodarskimi interesi," je dejal Alhasan. "Prednost bodo dali odnosom, ki bodo služili njihovim nacionalnim gospodarskim vizijam." Predstavniki zalivskih držav vseeno zatrjujejo, da približevanje Kitajski še ne pomeni zamenjave Washingtona s Pekingom kot glavnega partnerja. Pravijo pa tudi, da si želijo širšega nabora globalnih zavezništev.

"Ne verjamem v igro ničelne vsote," je dejal savdski zunanji minister Faisal bin Farhan na junijski novinarski konferenci z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom, ko je ta obiskal Savdsko Arabijo. "Mislim, da imamo lahko večje število partnerstev, tako kot to v mnogih primerih počno tudi ZDA."

Kitajska takšen pristop razumljivo podpira. Nekdanji posebni kitajski odposlanec za Bližnji vzhod Wu Sike je na julijski konferenci na pekinški univerzi Tsinghua regijo pozval, naj svoje napore usmeri v prizadevanja za "pravi multilateralizem".

"Kitajska in druge države se lahko učijo druga od druge, se medsebojno podpirajo in si prizadevajo za sodelovanje, ki bo koristilo vsem," je dejal.

Prejšnji mesec je v Riad na največje arabsko-kitajsko poslovno srečanje prispelo več tisoč podjetnikov in vladnih uradnikov iz Kitajske. Savdska vlada je sporočila, da so bili podpisani številni memorandumi o sodelovanju v vrednosti več kot 10 milijard dolarjev. Med njimi je bil tudi 5,6 milijarde dolarjev vreden dogovor, ki so ga Savdijci sklenili s kitajskim proizvajalcem električnih vozil Human Horizons za razvoj avtomobilov.

Medtem je v Abu Dabiju podjetje za umetno inteligenco G42, ki mu predseduje svetovalec za nacionalno varnost šejk Tahnoon bin Zayed Al Nahyan, po neuradnih informacijah, Kitajsko opredelilo kot najpomembnejši cilj investicij. Tiskovni predstavnik podjetja G42 izjave ni želel komentirati. "Še naprej iščemo obetavne priložnosti po vsej Aziji in na drugih trgih, ki so skladni z našo dolgoročno strategijo," je bil njegov odgovor na naše vprašanje.

Krepitev odnosov

Zalivske države so zaradi alternativnih partnerjev vse manj odvisne od ZDA. V zadnjih mesecih so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in druge proizvajalke iz Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) večkrat kljubovale pritiskom, naj povečajo količine načrpane nafte, s čimer so Američani skušali preprečiti, da bi cene energentov okrepile inflacijo.

Washington si navkljub temu prizadeva za oživitev odnosov v Zalivu. V zadnjih mesecih so visoki ameriški uradniki odpotovali v mesto savdsko mesto Džida, da bi se sestali s kronskim princem in oživili prizadevanja za sklenitev mirovnega pakta z Izraelom, ki bi nadgradil prehodni Abrahamov sporazum. Ameriški uradniki sicer zatrjujejo, da pozdravljajo kitajsko posredovanje na Bližnjem vzhodu.

Bloomberg Mercury

"Tudi glede Kitajske smo zelo jasno povedali, da od nikogar ne zahtevamo, da izbira med Združenimi državami in Kitajsko," je junija dejal Blinken. "Preprosto skušamo pokazati prednosti našega partnerstva in proaktivnega pristopa v naših prizadevanjih v regiji."

Trgovina, predvsem z nafto, ostaja ključna za odnose med Kitajsko in zalivskimi državami. Blagovna menjava med Savdsko Arabijo in Kitajsko je lani narasla na 117 milijard dolarjev, medtem ko je bila ta še pred tremi desetletji ubornih 834 milijonov dolarjev. Po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg, se je bilateralna trgovina med emirati in Kitajsko povečala za skoraj stokrat, in sicer z 1,15 milijarde dolarjev leta 1992 na 107 milijard dolarjev leta 2022.

Združeni arabski emirati ob tem pojasnjujejo, da pričakujejo, da se bo "trgovina s Kitajsko še naprej povečevala, tako kot z drugimi ključnimi gospodarskimi partnerji".

Energetski dogovor

Vezi na področju energetike se še poglabljajo. V zadnjem večjem poslu je Savdska Arabija sklenila 3,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo o nakupu desetih odstotkov kitajskega podjetja Rongsheng Petrochemical.

"Toliko stvari si želimo narediti z njimi in toliko stvari si želijo oni narediti z nami," je na forumu o Kitajski dejal savdski minister za energijo princ Abdulaziz bin Salman.

Patrick Tsang, ki vodi družinsko pisarno in je marca soustanovil hongkonški klub ambasadorjev, je dejal, da ima veliko dela z organizacijo srečanj med kitajskimi tehnološkimi giganti in zalivskimi premoženjskimi skladi.

"Vodstveni kadri v kitajskih podjetjih se ravnajo po načelih čredne miselnosti," je dejal Tsang. "Kamor se odpravi predsednik Xi, mu kmalu vsi sledijo. Njihove odločitve so močno odvisne od potez vrhunske politike."

Washington z vidika varnosti ostaja glavni partner in podpornik zalivskih držav, kar velja tudi za vojaška oporišča. ZDA pa so tudi največji vir neposrednih tujih naložb za države, kot je Savdska Arabija. Vendar pa ZDA Savdski Arabiji in emiratom niso hotele zagotoviti varnostnih jamstev in naprednega orožja, vključno z bojnimi letali F-35, ki so si jih te želele zagotoviti za zaščito pred napadi paravojaških skupin, ki jih podpira Iran.

Vodja poveljstva ameriških oboroženih sil Kurilla je v svojih pripombah kongresu dejal, da se je prodaja kitajskega orožja v regiji v zadnjem desetletju povečala za 80 odstotkov, ameriška pa za 30 odstotkov zmanjšala. Opozoril je na "tekmo med krepitvijo vezi z našimi partnerji in kitajskim prodiranjem v regijo".

Bloomberg

Prekinjeni pogovori

Leta 2021 so emirati prekinili pogovore o 23 milijard dolarjev vrednem poslu za nakup letal F-35 in drugega orožja, potem ko so zavrnili pogoje ZDA; med drugim tudi zahtevo po odstranitvi kitajske družbe Huawei Technologies iz njihovega telekomunikacijskega omrežja. Emirati so se pozneje dogovorili za nakup kitajskih vojaških letal L15 in dodatnih letal za usposabljanje.

Maja so emirati sporočili, da so prenehali sodelovati v skupnih pomorskih patruljah pod vodstvom ZDA v Perzijskem zalivu, ki so bile posledica ugrabitev tankerjev s strani iranskih oboroženih sil.

Zahodni diplomati in uradniki Združenih arabskih emiratov pravijo, da so bili slednji zaskrbljeni zaradi zamude ZDA pri zagotavljanju dodatne vojaške pomoči po raketnem napadu Hutijev na Abu Dabi januarja 2022. Manj kot se bodo ZDA angažirale, več prostora bo imela Kitajska, je dejal eden od uradnikov emiratov, ki je zaradi občutljivosti zadeve prosil, da ostane neimenovan.

Visoki savdski uradnik je dejal, da mora njegova država umiriti napetosti z drugimi državami v regiji in poiskati nove partnerje za sodelovanje, saj ZDA ne smatrajo za zanesljivega varnostnega partnerja. Tiskovni predstavniki vlade v tej državi se na prošnje za komentar niso odzvali.

Po mnenju Galie Lavie, strokovnjakinje za odnose med Kitajsko in Bližnjim vzhodom na Inštitutu za študije državne varnosti v Tel Avivu, pa zalivske države za zdaj vseeno nimajo prave alternative. "Kitajska ne daje nobenih varnostnih jamstev, zato je bolje, da jih dobijo od ZDA, kot pa sploh ne."

Kljub temu so kitajski interesi v regiji "vse večji", je dejala.

Na Bližnjem vzhodu Kitajska zdaj opaža, kako se tok dogodkov obrača njej v prid, je dejal Victor Gao, podpredsednik Centra za Kitajsko in globalizacijo, možganskega trusta iz Pekinga. "Kitajska stališča so prilagodljiva, saj si ta vedno želi vedeti, kaj si želite."

Prevedel Aleš Kovačič

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar