Ob hitrejši rasti BDP presenetil prvi padec potrošnje gospodinjstev v dveh letih

Slovenski bruto domači proizvod se je v letošnjem drugem trimesečju na letni ravni okrepil za 1,6 odstotka, na četrtletni ravni pa je bila rast 1,4-odstotna. To je hitrejša rast BDP od prvega četrtletja, ko se je na letni ravni okrepil za precej manj, in sicer za 0,7 odstotka, na četrtletni pa za 0,8 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki statističnega urada.

Slovenska gospodarska rast je bila v drugem četrtletju v Sloveniji najhitrejša po tretjem četrtletju lanskega leta. A rast je bila precej počasnejša, kot je bila med drugim četrtletjem 2021 in tretjim četrtletjem 2022, ko je gospodarstvo hitro okrevalo po pandemiji covida 19.

V medletni primerjavi sta se zmanjšala tako uvoz kot izvoz, a uvoz precej bolj. V drugem četrtletju se je v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal za 8,3 odstotka. Upad uvoza je bil izrazitejši pri blagu (za 9,3 odstotka) kot pri storitvah (za 2,3 odstotka).

V letni primerjavi se je zmanjšal tudi izvoz, a precej manj kot uvoz. Manjši je bil za 0,7 odstotka, pri čemer je izvoz blaga upadel za 0,3 odstotka, izvoz storitev pa se je zmanjšal za 2,6 odstotka.

Različna dinamika uvoza in izvoza se je odrazila v zelo velikem zunanjetrgovinskem presežku. V tekočih cenah je znašal 169 milijonov evrov in je k rasti obsega BDP prispeval 6,7 odstotne točke.

Padec domače potrošnje

Domača potrošnja se je v drugem trimesečju na letni ravni zmanjšala drugi mesec zapored, tokrat za 5,4 odstotka, kar je večji padec kot v prvih treh mesecih leta (za 2,3 odstotne točke). Končna potrošnja je ostala na enaki ravni, domačo potrošnjo pa so navzdol potiskale predvsem bruto naložbe, ki so bile manjše za 20,1 odstotka.

K njihovemu upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog, medtem ko so se bruto naložbe v osnovna sredstva povečale za 9,3 odstotka; največji vpliv so imele investicije v gradbene objekte. Potrošnja gospodinjstev se je prvič po dveh letih zmanjšala, in sicer za 1,1 odstotka.

Danes objavljeni statistični podatki bodo opora Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, ki se je že lotil priprave nove gospodarske napovedi, ki bo objavljena septembra. Za letošnje leto je med napovedmi najbolj optimistična Banka Slovenije, ki je napoved letošnje gospodarske rasti še pred poplavami dvignila z 0,8 odstotka, kar je napovedovala decembra lani, na dva odstotka. V prihodnjih mesecih je sicer pričakovati ohlajanje gospodarske rasti zaradi posledic poplav, ki so močno prizadele slovensko industrijo, pa tudi druge sektorje, kot je turizem.

Analitiki: Rast posledica naložb in povečanja izvoza, preti šibek uvoz

Analitiki Bloomberg Adria so v svoji oceni pozitivnih gospodarskih kazalnikov v letošnjem drugem trimesečju zapisali, da glavni razlogi za rast BDP naše države tičijo v "nadaljevanju solidne rasti investicij v fiksni kapital (9,3-odstotna rast) in izrazita rast neto izvoza". Povečanje vlaganj v fiksni kapital je opazen predvsem v gradbeništvu, dodajajo. Prav gradnja je sektor z občutno ekspanzijo, saj je imel v drugem četrtletju 24-odstotno rast aktivnosti. Ob tem pa analitiki opozarjajo, da se je na drugi strani opazno zmanjšal uvoz, in sicer zaradi "negativnega razpoloženja potrošnikov".

Zanimiv je njihov optimistični pogled na vpliv saniranja poplavne škode na slovenski BDP, ki naj bi bil pozitiven. "Čeprav je inflacija okrnila del potrošnje," navajajo, "bo stabilna rast zaposlenosti v prihodnjem obdobju v kombinaciji z nižjo inflacijo in večjimi investicijami v obnovo območij, ki so jih prizadele naravne nesreče, podpirala rast slovenskega BDP." Ta naj bi bila po njihovih pričakovanjih 1,2-odstotna na letni ravni. Na prihodnje pozitivne napovedi za domače gospodarstvo bo po njihovi oceni vplivala tudi napovedana evropska pomoč: "Dodatno podporo gospodarski aktivnosti v prihodnjih četrtletjih lahko s podporo prizadetim regijam pričakujemo tudi s strani države ter napovedano pomočjo Evropske komisije."

Banka Slovenije: Popoplavna obnova varuje šibko gospodarsko rast

Zadržano optimistični v zvezi z zmerno gospodarsko rastjo so v svojih napovedih tudi pri Banki Slovenije, kjer so v sporočilu za javnost zapisali, da je "krepitev gospodarske aktivnosti v drugem letošnjem četrtletju predvsem posledica visokega zunanjetrgovinskega presežka". Prav tako opozarjajo na neugoden trend na področju potrošnje gospodinjstev, ki se je "ob sicer nadaljnji tesnosti trga dela začela umirjati".

V zvezi z vplivom poplav oziroma njihovo sanacijo pa so zapisali, da gre za dejavnik vpliva: "Investicije in zasebna potrošnja, usmerjena v nadomestitev poškodovanega nefinančnega premoženja, na tekočo gospodarsko aktivnost (bi) lahko vplivali spodbudno."

Novico smo v poglavjih Analitki: Rast posledica naložb in povečanja izvoza, preti šibek uvoz in Banka Slovenije: Popoplavna obnova varuje šibko gospodarsko rast dopolnili z ocenami in napovedmi analitikov ter Banke Slovenija.