Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v prvem letošnjem četrtletju na letni ravni povečal za 0,7 odstotka, so sporočili iz Statističnega urada RS (Surs).
V prvem četrtletju se je izvoz povečal (za 1,9 odstotka), uvoz pa zmanjšal (za 3,8 odstotka). Saldo je bil pri storitvah pozitiven četrto četrtletje zapored, pri blagu pa prvič v zadnjih dveh letih. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil s 5,1 odstotne točke najvišji v zadnjih 10 letih. Na saldo so ugodno vplivali tudi izboljšani pogoji menjave.
Upad domačega povpraševanja
Domača potrošnja se je v primerjavi s prvim četrtletjem prejšnjega leta zmanjšala za 4,4 odstotka. K upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog. Obe pomembnejši komponenti domačega trošenja, potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva, sta na rast BDP vplivali pozitivno.
Preberi še
Top 5 novic za začetek dneva: Kakšna bo rast BDP v prvem četrtletju?
Podatke o rasti BDP za prvo četrtletja leta bo objavil Statistični urad RS (Surs).
16.05.2023
Evropska komisija zvišala napovedi gospodarske rasti Slovenije
Ob višji napovedi rasti BDP so zvišali tudi napoved inflacije.
15.05.2023
Prebivalci Slovenije med bolj zadovoljnimi z življenjem
Prebivalci Slovenije predstavljajo pol odstotka prebivalstva EU.
08.05.2023
Skromna rast BDP v območju evra: Nemčija stagnirala, Francija boljše
Nemško gospodarstvo stagniralo, v Franciji skromna rast, v Avstriji pa padec bruto domačega proizvoda na četrtletni ravni.
28.04.2023
Domača inflacija v marcu pri 10,5 odstotka
Inflacija v primerjavi s februarjem navzgor za 1,2 odstotka.
31.03.2023
Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 2,1 odstotka, kar je bilo nekoliko manj kot četrtletje prej (2,6 odstotka), bruto investicije v osnovna sredstva pa za 6,5 odstotka (nekoliko bolj kot v prejšnjem četrtletju, ko so se dvignile za 5,9 odstotka).
K rasti dodane vrednosti najbolj prispevalo gradbeništvo
Dodana vrednost se je v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta zvišala za 1,1 odstotka. Na njeno rast je najbolj vplivala gradbena dejavnost, sledile so druge storitvene dejavnosti. Po drugi strani so imele največji negativni vpliv na rast dodane vrednosti združene dejavnosti trgovine, gostinstva in transporta.
Zaposlenost še naraščala, vendar po nižji stopnji
Skupna zaposlenost je znašala 1.080.200 oseb; na letni ravni se je povečala za 1,1 odstotka ali za 12.100 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih.
"Po visoki rasti v lanskem letu se je gospodarska aktivnost v začetku letošnjega leta po pričakovanjih umirila, a ostala ugodna. Gospodarsko rast še naprej pomembno podpira domače povpraševanje, kar se odraža predvsem v storitvah (brez trgovine) in gradbeni aktivnosti. K rasti BDP je pozitivno prispevala tudi neto izvozna aktivnost, povezana zlasti z uresničevanjem preteklih naročil in posledičnem močnem upadu zalog," so podatke o BDP v prvel letošnjem četrtletju komentirali pri Banki Slovenije.
"Ob takšnih gibanjih zaposlenost ostaja na zgodovinsko visokih ravneh. Ugodna gibanja v prvem četrtletju izboljšujejo gospodarske obete za leto 2023, pri čemer pa robustno domače povpraševanje ohranja povišano inflacijo," so zapisali pri BS.
Umar: Pričakovano
Gospodarska rast Slovenije je v okviru pričakovanj, so se na objavo statističnega urada odzvali v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Pri tem so bila gibanja v izvoznem delu gospodarstva nekoliko šibkejša, v domačem delu pa je bila rast nekoliko višja od pričakovanj, zlasti v gradbeništvu in s turizmom povezanimi storitvami ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih.
"Rast gospodarske aktivnosti je izhajala iz domače potrošnje, zlasti trošenja gospodinjstev, gradbenih investicij in rasti večine storitvenih dejavnosti, kjer se v nekaterih panogah nadaljuje pocovidno okrevanje, aktivnost v izvoznem delu gospodarstva pa je ostala šibka," so zapisali v Umarju.
Gospodinjstva, katerih potrošnja se je povečala za 2,1 odstotka, so glede na enako lansko obdobje po njihovih navedbah več trošila za turistične storitve v tujini in nakupe avtomobilov, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma.