Domača gospodarska rast se umirja

Gospodarska rast se je po 2,1-odstotni rasti v prvem trimesečju v drugem kvartalu spustila na medletno raven 0,7 odstotka. Skupna rast v prvem polletju je bila 1,4-odstotna, znižanje pa je posledica negativnega zunanjetrgovinskega salda.

Podatki Sursa še kažejo, da se je domača potrošnja v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem zvišala za 5,5 odstotka, od tega končna potrošnja za 4,2 odstotka, bruto investicije pa za 10,2 odstotka.

Naraščala je potrošnja gospodinjstev, ki se je povečala za 1,1 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa so se zmanjšale za 1,6 odstotka. Viden je bil upad investicij v gradbeništvu, saj podatki kažejo, da so te upadle za štiri odstotke. Nedavno objavljeni podatki Banke Slovenije razkrivajo, da je umirjanje opazno ne glede na številne načrtovane projekte, tudi kar se tiče poplavne obnove. Gre za gibanja, navajajo, ki vztrajajo tudi v drugem kvartalu.

Gonilo rasti je predvsem domača poraba, saj je poleg potrošnje gospodinjstev naraščala tudi državna poraba. Stabilizirale so se tudi razmere v predelovalni industriji, vendar pa državni statistiki večjega odboja pri proizvodnji ne zaznavajo.

 

Povečanje uvoza, upad izvoza

Podatki kažejo, da se je uvoz skupno povečal za 4,4 odstotka. Rast uvoza je bila s 4,9 odstotka izrazitejša pri blagu kot pri storitvah, kjer je bila 2,1-odstotna. Izvoz se je zmanjšal za 0,8 odstotka, od tega pri blagu za pol odstotka, pri storitvah pa za 1,7. Vpliv zunanjetrgovinskega salda na rast BDP je bil negativen in je znašal 4,1 odstotne točke, še kažejo podatki.

Analitki BBA: 'Napoveduje se okrevanje zunanjega povpraševanja'

BDP se je v 2. četrtletju 2024 še naprej povečeval, vendar počasneje, predvsem zaradi upada izvoza, menijo analitki Bloomberg Adria (BBA). Pri tem navajajo, da je bila prav domača poraba "glavni dejavnik BDP". Rast potrošnje gospodinjstev je bila pozitivna (za 1,1 odstotka), "vendar še vedno počasna", kar kaže, da povpraševanju gospodinjstev za zdaj manjka močnejši zagon.

"Po drugi strani pa se je javnofinančna potrošnja povečala za 12,3 odstotka medletno, kar je omogočilo znatno povečanje prihodkov v državni proračun, in sicer za 17 odstotkov medletno v 2. četrtletju," so zapisali analitiki BBA.

Zunanjetrgovinska bilanca se je znižala za 4,2 odstotka zaradi še vedno šibkega in negativnega trenda izvoza. "Hkrati je uvoz še naprej naraščal, kar je negativno prispevalo k rasti BDP," a ga je treba razumeti kot "pozitiven signal" za prihodnji razvoj proizvodnje. To potrjuje struktura uvoza, kjer se je uvoz industrijskih potrebščin v drugem kvartalu povečal za 35 odstotkov (po podatkih zunanjetrgovinske statistike z visoko frekvenco), navajajo analitiki.

V zvezi z napovedjo dodajajo, da bo letošnja rast BDP v povprečju okoli 2-odstotna, k čemur bosta prispevala "stabilno domače povpraševanje in okrevanje zunanjega povpraševanja, ki ga pričakujemo v drugi polovici leta 2024".

Eurostat: Rast evroobmočja potrjena

Statistični urad Eurostat je v danes objavljeni drugi oceni potrdil, da se je BDP v območju evra v drugem kvartalu na četrtletni ravni po sezonsko prilagojenih podatkih okrepil za 0,3 odstotka, na letni ravni pa za 0,6 odstotka.

Eurostat je za drugo četrtletje potrdil tudi 0,3-odstotno gospodarsko rast na četrtletni ravni v celotni EU, medtem ko je v letni primerjavi vrednost kazalnika dvignil za 0,1 odstotka - z 0,7 odstotka na 0,8 odstotka.

Zaposlenost se še stopnjuje

Po podatkih Eurostata se je število zaposlenih v EU in evrskem območju v drugem četrtletju glede na predhodno obdobje povečalo za 0,2 odstotka. Na letni ravni pa je bila rast v območju evra 0,8-odstotna, v celotni EU pa 0,7-odstotna.

Novica je bila dopolnjena s podatki Eurostata o evropski ekonomski rasti in gibanju števila zaposlenih.

Dodan je bil komentar analitikov Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar