.webp){kind=icon}
Voditelji držav G7 (angl. Group of Seven) so se v prvem dnevu zasedanja v Hirošimi poklonili žrtvam prvega jedrskega napada v zgodovini pred 78 leti, ki se je zgodil v japonskem mestu, glavna tema pogovorov pa je bila vojna v Ukrajini. Razmišljali so o načinih za vršenje dodatnega pritiska na Rusijo, vrha pa naj bi se udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki že več mesecev poziva Združene države Amerike (ZDA), da napadeni državi pošlje letala F-16.
Tekom srečanja, ki se zaključi v nedeljo, naj bi voditelji govorili tudi o zmanjšanju odvisnosti od Kitajske na področju ključnih surovin v svetovnih dobavnih verigah, piše Bloomberg.
Bloomberg
Letala po Bidnovem odlašanju le v Ukrajino?
Ameriški predsednik Joe Biden je po večmesečnih pritiskih Kijeva in zavezniških vlad od Nizozemske do Združenega kraljestva opustil svojo zadržanost do pošiljanja letal F-16 v Ukrajino. V petek je napovedal, da bodo ZDA podprle prizadevanja za usposabljanje ukrajinskih pilotov za uporabo bojnih letal, ki jih izdeluje ameriško podjetje Lockheed Martin.
Program usposabljanja - za katerega je potrebno dovoljenje ZDA, ker je letalo ameriške izdelave - bi se moral začeti v nekaj tednih in potekati na izbranih mestih v Evropi zunaj Ukrajine, je za Bloomberg dejal višji uradnik Bidnove administracije. Zavezniki se bodo pozneje odločili, koliko letal bodo poslali ali kdo jih bo zagotovil.
Najverjetnejši scenarij zdaj je, da ZDA ne bodo same poslale letal Ukrajini, temveč bodo to storile druge zaveznice. Možnosti vključujejo Nizozemsko, Belgijo in Dansko. Druge države, kot je Norveška, so začele umikati F-16 v pričakovanju dobave bolj naprednih letal F-35.
Bloomberg
Modi, Zelenski in slon v sobi
Na srečanju naj bi se ukrajinski predsednik sestal z indijskim premierom Narendro Modijem, so sporočili indijski uradniki, kar bi bilo njuno prvo srečanje od ruskega napada na Ukrajino. V tem času je bila Indija eden največjih kupcev ruske nafte in orožja, s čimer ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zagotavljajo finančna sredstva za nadaljevanje vojne.
Ruski diamanti niso večni
Države so se strinjale, da bodo bolj pozorno sledile ruski trgovini z diamanti, niso pa se dogovorile za popolno prepoved uvoza. Temu najbolj nasprotuje ena največjih uvoznic Belgija, ki vztraja, da prepoved ne bi imela velikega učinka, saj bi se trgovina zgolj preusmerila drugam.
Prepoved uvoza pa je napovedalo Združeno kraljestvo, ki se pri tem od brexita dalje ne potrebuje več uskladiti z Evropsko unijo (EU). Premier Rishi Sunak je napovedal tudi prepoved uvoza niklja, bakra in aluminija ruskega izvora, a te pošiljke niso tako visoke kot tiste, ki romajo v EU.
Medtem je ameriški Urad za nadzor and tujimi sredstvi (angl. Office of Foreign Assets Control – OFAC) uvedel nove sankcije nad največjimi ruskimi trgovci z zlatom. Na seznamu sta se znašli podjetji Polyus in Polymetal. Tudi Združeno kraljestvo in Avstralija sta podjetji uvrstili na svoj seznam sankcij. Rusija je druga največja proizvajalka zlata na svetu.
Bloomberg
Izjava voditeljev: Rusija mora umakniti vojsko
Voditelji so po zasedanju izdali izjavo, v kateri so ponovili "odločno zavračanje nezakonitih poskusov Rusije, da s silo pridobi ukrajinsko ozemlje". Zdelo se je tudi, da so zavzeli stališče proti predlogu o prekinitvi ognja s strani Kitajske, ki je v začetku tega tedna v Ukrajino poslala posebnega odposlanca. "Poudarjamo, da pravičnega miru ni mogoče uresničiti brez popolnega in brezpogojnega umika ruskih enot in vojaške opreme, kar mora biti vključeno v vsak poziv k miru," so zapisali.
Voditelji so dejali, da si bodo prizadevali za omejitev dostopa Rusije do svojih gospodarstev in prekinitev pretoka produktov, ki bi jih lahko uporabil ruski vojni stroj. "Ponavljamo naš poziv tretjim stranem, naj nemudoma prenehajo zagotavljati materialno podporo ruski agresiji ali pa se soočijo z velikimi stroški," so sporočili.
