Tehnološka tekma med ZDA in Kitajsko se seli na dno oceana

Po poročanju agencije Reuters, ki se sklicuje na neimenovane vire, naj bi trojka kitajskih tehnoloških družb pospešeno gradila obsežno in razvejano omrežje telekomunikacijskih kablov. S projektom, za katerim stojijo podjetja China Telecommunications Corporation (China Telecom), China Mobile Limited in China United Network Communications Group (China Unicom), si Kitajska prizadeva za izoblikovanje lastnega optičnega omrežja za hitri internet in druge telekomunikacije storitve, s katerim se želi povezati z Evropo in Bližnjim vzhodom.

Po ocenah strokovnjakov gre za najobsežnejši in najmodernejši tovrstni projekt na svetu, katerega vrednost je ocenjena na pol milijarde ameriških dolarjev. Projekt nosi ime EMA (angl. Europe – Middle East – Asia, Evropa – Bližnji vzhod – Azija), podvodno omrežje pa naj bi iz kitajske province Hainan prek Hongkonga segalo do Singapurja in naprej do Pakistana, Savdske Arabije, Egipta, pa vse do Francije.  

Kakor še poroča agencija, je izdelovalec visokozmogljivega podvodnega kabla, s katerim bo Kitajska že leta 2025 vzpostavila vzporedni informacijski ekosistem, ki bo predstavljal alternativo obstoječemu svetovnemu spletu, podjetje HMN Technologies (HMN Tech). To je bilo do nedavnega del kitajskega tehnološkega in telekomunikacijskega giganta Huawei, ki je prisoten tudi v Sloveniji. Kot je pred dnevi poročal portal Necenzurirano.si, naj bi imelo kitajsko podjetje najboljše možnosti za pridobitev posla v okviru Telekomovega razpisa za postavitev oziroma dobavo programske opreme in baznih postaj za omrežje pete generacije (5G). Posel naj bi bil vreden okoli sto milijonov evrov.

Za nekdanjim Huaweijevim podjetjem, ki je proizvajalec podvodnega kabla, naj bi z zajetnimi investicijami v obliki državnih vzpodbud stal tamkajšnji državni vrh, navajajo Reutersovi viri.

S podobnimi projekti je Peking v zadnjih letih poskušal že večkrat izzvati ameriško prevlado na tem področju, saj so spletni medcelinski podvodni kabli povečini v lasti ameriških podjetij. Washington podvodno infrastrukturo za prenos večjih količin podatkov obravnava kot del svojega strateškega interesa, pri čemer jih skrbi varnostni vidik. Ameriški politični vrh se namreč boji, da se Kitajci s tem poskušajo dokopati do najrazličnejših občutljivih in ne nazadnje tudi tajnih podatkov, ki se dnevno prenašajo po tovrstnih kablih, ki povezujejo svetovne celine. Tako so Združene države Amerike (ZDA) po navedbah Reutersa zaustavile podobne projekte izgradnje podvodnega omrežja ali jim je s spremembami zakonodaje iz njih uspelo izločiti kitajske družbe, saj so bili doslej izvajalci takšnih projektov ameriški velikani Google, Meta in Amazon.

Po podmorskih kablih se pretaka več kot 95 odstotkov vsega mednarodnega internetnega prometa. Ti visokohitrostni vodi so izjemno dragi projekti, zaradi česar se telekomunikacijska in tehnološka podjetja vseskozi povezujejo v okviru skupinskih projektov. Američane skrbi, da so ti kabli ranljivi za vohunjenje in sabotaže, zaradi česar so postali orožje vpliva v vse bolj zaostreni tekmi med ZDA in Kitajsko. Velesili si namreč prizadevata za prevlado nad naprednimi tehnologijami, ki lahko v prihodnjih desetletjih odločajo o gospodarski in vojaški prevladi.

Simbolični odraz novodobne tekme za globalno tehnološko prevlado ter posledični geopolitični in gospodarski vpliv je prav projekt EMA, s katerim Kitajska konkurira podobnemu projektu ameriške družbe SubCom LLC z imenom SeaMeWe-6 (Jugovzhodna Azija – Bližnji vzhod – Zahodna Evropa-6). Tako kot EMA naj bi tudi ta povezoval Singapur s Francijo prek Pakistana, Savdske Arabije, Egipta in pol ducata drugih držav na tej poti.

Konzorcij za kabel SeaMeWe-6, ki je prvotno vključeval podjetja China Mobile, China Telecom, China Unicom in telekomunikacijske operaterje iz več drugih držav, je za gradnjo svojega kabla sprva izbral podjetje HMN Tech. Vendar je lani po znatnih pritiskih ameriške vlade pogodbo prejel ameriški SubCom.

ZDA so med drugim tujim telekomunikacijskim podjetjem namenile več milijonov dolarjev nepovratnih sredstev v zameno za to, da bi namesto podjetja HMN Tech izbrala podjetje SubCom. Ameriško ministrstvo za trgovino je decembra 2021 uvedlo tudi sankcije proti podjetju HMN Tech, kot razlog pa navedlo, da naj bi to vohunilo za kitajsko ljudsko armado PLA, še poroča Reuters.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar