Približuje se obletnica volitev v državni zbor, ki so odnesle vlado Janeza Janše in na oblast postavile Roberta Goloba. Gospodarstvenike smo vprašali, kako ocenjujejo delo vlade do sedaj in njene napovedi ukrepov v prihodnje.
V Ameriški gospodarski zbornici (AmCham) obžalujejo, "da smo šli, vsaj kar se davkov v Sloveniji tiče, v obratno smer, saj menimo, da mora biti davčna politika v Sloveniji predvidljiva, razumna in predvsem ne sme posegati v ustavno zagotovljene pravice do enakosti in razpolaganja z zasebno lastnino".
Gospodarstveniki, ki jih predstavlja Amcham, posebej izpostavljajo novelo zakona o dohodnini, ki je v veljavi od januarja letošnjega leta in je dvignila veliko prahu, tudi oziroma predvsem zaradi dviga davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu in dviga stopnje obdavčitve dohodkov od oddajanja nepremičnin.
Preberi še
Grum, Furs: Reforma vključuje tudi obdavčitev nepremičnin
Direktor Fursa: 'Leto bo 2023 vsekakor zaznamovala priprava obsežnejše prenove davčnega sistema.'
22.02.2023
Golob: 'Tisti, ki imajo največ, bodo morali pošteno plačati davke'
Premier Robert Golob je ob začetku februarske redne seje odgovarjal na vprašanja poslancev. Napovedal je, da bo vlada znižala obremenitev plač, a šele ko bodo tisti, ki imajo največ, 'pošteno plačali davke'.
20.02.2023
Menedžerji so obdavčeni 58-odstotno. Je to preveč?
Obdavčitev dohodkov predsednikov uprav slovenskih blue chipov je 58-odstotna, kažejo uradno objavljeni podatki.
17.02.2023
Dohodnina: Visoko plačani menedžerji računajo na ustavne sodnike
Sprememba zakona o dohodnini je naletela na velik odpor med gospodarskimi interesnimi združenji.
14.02.2023
Pri OZS zadovoljni z ukrepi zaradi drage energije
Z vlado pa so zadovoljni v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), saj je na energetskem področju pomagala malim in srednjim podjetjem, zlasti z regulacijo cen električne energije. "Seveda pa bi si želeli, da bi bili ukrepi sprejeti že prej. Tudi pri zakonu o dohodnini smo dosegli kompromisno rešitev, ki je še vedno ugodna za t. i. normirance," so sporočili iz OZS.
Zadovoljni so tudi, da ni prišlo do napovedanega obveznega elektronskega evidentiranja delovnega časa, kar bi pomenilo dodatno administrativno in finančno breme za obrtnike in podjetnike. Od reform, ki jih vlada napoveduje, pričakujejo, da ne bodo dodatno obremenjevale gospodarstva, temveč bodo zagotovile spodbudno poslovno okolje, ki bo omogočalo rast in razvoj slovenskega gospodarstva. Pri OZS še izpostavljajo "izredno dobro" sodelovanje z resornim ministrstvom, ki ga vodi Matjaž Han.
Na GZS jih poslušajo, a jih ne slišijo
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dajejo vladi "sladko-kislo" oceno. Po eni strani je komunikacija dobra. "Na skoraj vseh ministrstvih imamo odprta vrata. Cenijo našo pomoč in predloge, saj se zavedajo, da ima GZS strokovnjake in stike s podjetji, s čimer jim lahko pomagamo pri oblikovanju politik. Na drugi strani pa smo razočarani, ker končne odločitve ne upoštevajo – ali ne povsem – naših predlogov in opozoril," pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Po mnenju Nahtigal ministrstva ne morejo poznati težav gospodarstva. Poleg tega se težave razlikujejo od panoge do panoge, od podjetja do podjetja. "Te informacije ima lahko le naša zbornica, zato bi pričakovali več zaupanja s strani odločevalcev. Občutek na strani podjetij je, da se vlada ne zaveda pomena gospodarstva."
Kot primer nerazumevanja pri GZS navajajo pomoč zaradi energetske draginje. "Lahko razumemo, da se vlada drži omejitev, ki jih postavlja Evropska komisija, ne moremo pa razumeti, da uvaja dodatne omejitve. S tem spravlja slovenska podjetja v podrejen položaj v primerjavi z njihovimi konkurenti v tujini."
Računajo na sodelovanje pri reformah
Pri GZS so nezadovoljni tudi z dialogom v okviru ekonomsko-socialnega sveta. "Vse prevečkrat smo zgolj seznanjeni s predlogi zakonov, namesto da bi jih sooblikovali. Glede na to, da se bomo v prihodnjih mesecih ukvarjali s pomembnimi strukturnimi reformami, ima vlada priložnost, da vzpostavi drugačno prakso."
Tudi v Amchamu izpostavljajo davčno zakonodajo. Zadnja sprememba zakona o dohodnini zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnikov (posebej normiranih zavezancev) in visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij in po njihovem mnenju bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, pravijo pri AmChamu.
Predstavniki delodajalcev in drugih interesnih skupin menijo, da je novela neustavna; na njihovo pobudo je nato januarja državni svet tudi formalno vložil pobudo za oceno ustavnosti na ustavno sodišče.
Gospodarstveniki, ki jih predstavlja Amcham, pravijo, da se zavzemajo za uvedbo socialno-razvojne kapice, razširitev dohodninskih razredov, sprejetje ukrepov, ki povečujejo stimulativnost našega davčnega okolja za investicije, uvedbo davčnih olajšav za razvoj drugega stebra, razrešitev problematike dolgotrajne oskrbe in razvoj digitalnih plačil.
"Vsekakor si v prihodnje želimo več povezovanja in sodelovanja gospodarstva z Vlado Republike Slovenije, saj verjamemo, da lahko le v sinergiji dosežemo boljše življenjsko in poslovno okolje v Sloveniji. Čas je za kulturo dialoga in sodelovanja," so sporočili iz AmChama.