Vlada pravkar pripravlja obsežno davčno reformo, v katero bo vključena tudi obdavčitev nepremičnin. Na ustavnem sodišču sta dve pobudi presoje ustavnosti davčnih zakonov. Kakšen je obseg sive ekonomije, kako obdavčiti kriptovalute? Govorili smo z direktorjem Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) Petrom Grumom.
Kakšno dediščino vam je na Fursu pustil prejšnji direktor Ivan Simič?
Na Furs sem se po letu in pol vrnil z nekaj več in tudi drugačnimi izkušnjami iz javne uprave in lahko rečem, da Furs predvsem po zaslugi strokovnih in predanih zaposlenih v principu deluje kot dobro naoljen stroj. Furs je učinkovit in tudi prilagodljiv organ. S preteklim vodstvom se ne želim preveč ukvarjati, saj želim vso svojo energijo usmeriti v reševanje trenutnih in prihodnjih izzivov.
Kakšni so načrti Fursa? Se obetajo večje spremembe pri pobiranju davkov, poročanju državljanov Fursu in podobno?
Načrtov vsekakor ne manjka. Če izpostavim le bistvene, naj omenim, da bo leto 2023 vsekakor zaznamovala priprava obsežnejše prenove davčnega sistema. Finančna uprava je že aktivno vključena v pripravo zakonodajnih rešitev, podzakonskih predpisov ter pojasnil, navodil in usmeritev, ki so potrebni za učinkovito izvajanje predpisov. Na področjih, ki bodo reformirana celovito, bo potrebna tudi temeljita prenova programske podpore za vlaganje davčnih napovedi in obračunov ter izvedbo odmere davčnih obveznosti. Dejstvo je, da nove tehnologije in digitalizacija danes zelo hitro spreminjajo poslovne procese. Pomembno je, da se tem razmeram lahko hitro prilagajamo in najdemo ustrezne rešitve, ki bodo ugodne tudi za zavezance. Spremembe so predvidene tudi na področju evropske carinske unije.
Kako aktualna je uvedba nepremičninskega davka? Ste v dogovorih z ministrstvom za finance?
Vlada pripravlja celovito davčno prenovo, v kateri je načrtovana tudi prenova področja obdavčitve nepremičnin. Dokler prenova ni javno predstavljena, o njej ne morem govoriti; to je seveda bolj v domeni ministrstva za finance.
Kako "davčno pismeni" smo Slovenci? Ali dovolj poznamo davčni sistem? Je ta morda prezapleten?
Splošno znano dejstvo je, da slovenski davčni sistem ni med enostavnejšimi. Ob tem bi izpostavil podatek, da je v letu 2022 delež prostovoljno plačanih dajatev znašal 97,1 odstotka in je presegel ciljno vrednost za 2,3 odstotne točke. Visoka stopnja prostovoljnega plačevanja dajatev nakazuje na to, da davčni zavezanci kljub relativno zapletenemu sistemu pravilno in pravočasno izpolnjujejo svoje obveznosti. To je po moji oceni deloma tudi posledica dejstva, da je dajatve čedalje enostavneje izpolnjevati, kar je rezultat pospešene digitalizacije in prenove procesov plačevanja dajatev.
Primerjalno gledano lahko rečem, da so učinkovitejše tiste administracije, katerih poslovanje zavezanci občutijo v čim manjši meri. Po drugi strani pa je dejstvo, da pospešena digitalizacija, na primer predizpolnjene napovedi in obračuni, ne vpliva pozitivno na davčno pismenost zavezancev. Kljub temu se bomo na Fursu trudili, da bi sistem izpolnjevanja obveznosti in uveljavljanja pravic še bolj poenostavili; pri tem imata ključno vlogo naš portal eDavki in mobilna aplikacija. Hkrati bomo še naprej skrbeli za učinkovito in ažurno informiranje davčnih zavezancev.
Menite, da bo ustavna presoja zakona o finančni upravi v zvezi s spornim členom glede sledenja prestala presojo ustavnega sodišča? Kakšni so vaši argumenti v prid zakonu?
Vsekakor bomo spoštovali razsodbo ustavnega sodišča. Osebno pa menim, da zakonska določba ni sporna, kar sem poskušal v fazi obravnave v državnem zboru in državnem svetu tudi strokovno utemeljiti. Primerjalnopravno smo preverili ureditev v 16 državah članicah Evropske unije (EU). Z izjemo treh držav imajo vse ostale države možnost uporabe sledilnika. Devet držav, med njimi tudi na primer Italija, Finska in Nemčija, za sledenje blagu ne potrebuje odredbe. Te države pooblastilo sledenja blagu uporabljajo kot del preventivnega delovanja, odkrivanja kršitev in tako dalje. Če gre za pridobivanje dokazov v kazenskem postopku in sledenje osebam, pa tudi večina teh držav potrebuje odredbo tožilca ali sodnika. Vendar Furs za razliko od sorodnih organov drugih držav nima pooblastil za vodenje postopka v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek. Še posebej bi izpostavil ureditve Irske, Poljske in Finske, kjer organ sam odloči o uporabi sledilnika – odredba ni potrebna, dovoljenje da nadrejeni oziroma določena oseba znotraj organa.
Zadnje čase so davčni zakoni večkrat predmet političnih razprav tudi z vidika ustavnosti. Pred ustavnim sodiščem je tudi novela zakona o dohodnini. Kako to komentirate?
Če nekdo dvomi v ustavnost določenih zakonskih določb, ima vso pravico, da se obrne na ustavno sodišče, da o tem presodi. Kot pravnik glede tega seveda nimam nobenih zadržkov. Drugo pa je, kaj takšni postopki v praksi pomenijo za uveljavljanje določenih zakonskih določb in kakšne so posledice teh. Nekaj takšnih primerov smo že izkusili, denimo zloglasni 68.a člen ZDavP-2 (odmera davka od nenapovedanih dohodkov, op. a.). Naj vsekakor poudarim še, da mora finančna uprava izvajati veljavne zakone in se pri tem ne more ukvarjati z vprašanji njihove morebitne neustavnosti.
Argument delodajalske strani je tudi, da se s pogostim spreminjanjem davčnih zakonov krši načelo stabilnega davčnega okolja. Se strinjate, da se davčnih zakonov ne bi smelo tako pogosto spreminjati?
S tem se seveda strinjam, ampak spet, Furs ni zakonodajalec; največ, kar lahko naredimo, je, da podajamo predloge. Tudi zato pozdravljamo, da smo že sedaj vključeni v aktivnosti ministrstva za finance pri celoviti davčni reformi. Ne bo šlo zgolj za kozmetične popravke, ki mnogokrat vnašajo nered in zmedo v razumevanje davčnih predpisov. Posledica tega pa so stalne spremembe in popravki predpisov.
Kako inflacija, ki se je v zadnjem letu močno povečala, vpliva na prilive v davčno blagajno?
Če se je gospodarstvo še v letu 2021 v največji meri ukvarjalo s posledicami pandemije covida-19, so v letu 2022 nove izzive vnesli vojna v Ukrajini, energetska kriza in inflacijski pritiski. Kljub temu je bila stopnja brezposelnosti relativno nizka, gospodarstvo pa je v glavnem raslo. Pobrani javnofinančni prihodki so leta 2022 tako občutno presegli celo tiste iz predkoronskega leta 2019. Furs je v letu 2022 za proračune države, ZPIZ, ZZZS, občin in posredno EU pobral več kot 21 milijard evrov prihodkov, kar je 1,8 milijarde evrov oziroma 9,5 odstotka več kakor v letu 2021. Trend upada davčnega dolga se je nadaljeval, konec decembra 2022 se je tako davčni dolg znižal na 896.349.990 evrov, kar je 2,4 odstotka manj kakor leto poprej.
Koliko je po oceni Fursa v Sloveniji sive ekonomije?
Po podatkih dr. Schneider (objava julij 2022) je v Sloveniji delež sive ekonomije v bruto domačem proizvodu 22,1 odstotka, kar je nekako v povprečju držav EU in nižje kot v preteklosti. Leta 2003 je bil ta delež 26,7 odstotka. Metodologije in avtorji, ki podajajo ocene, so različni. Prepričan pa sem, da se vsi strinjamo, da siva ekonomija v Sloveniji obstaja in da ima negativne posledice. Včasih se morda ne zavedamo, da siva ekonomija in druge oblike prikrivanja izogibanja obveznostim niso le ekonomski, temveč tudi družbeni pojav. Zaradi tega v zadnjih letih na finančni upravi veliko pozornost namenjamo dvigu davčne kulture med zavezanci. Eden največjih in morda bolje poznanih projektov s tega področja je Davčno opismenjevanje mladih, ki ga izvajamo že devet let, je usmerjen k otrokom in mladostnikom, ki se na najrazličnejše načine soočajo z aktualnimi temami, tudi s področja davkov. Ključna cilja projekta sta krepitev davčne kulture s poudarkom na izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov ter krepitev družbenega zavedanja o pomenu izpolnjevanja davčnih obveznosti kot družbeni vrednoti.
Ali se inšpektorji Fursa odzovejo na anonimne prijave glede davčnih utaj, neprijavljenega premoženja in podobno? Kako preprečujete zlorabe?
Furs vrednoti vse prejete prijave in jim dodeli stopnjo tveganja. Na letni ravni jih prejmemo več kot šest tisoč. Prijave z najvišjimi stopnjami tveganji dodelimo v nadzor in v primeru zaznanih kršitev sprožimo ustrezne postopke. Posebej je pomembno, da prijave vsebujejo čim več podatkov o tem, kaj je kršitev in kdo naj bi bil kršitelj.
Kakšno je vaše stališče do obdavčitve kriptovalut?
Obdavčitve kriptovalut pri nas skorajda ni, razen za tiste, ki imajo veliko transakcij in jih obdavčimo kot dejavnost. Na finančni upravi imamo javno objavljene jasne kriterije, kdaj gre pri trgovanju s kriptovalutami za dejavnost. Se pa strinjam in podpiram predlog, da bi oblikovali jasen, pameten način obdavčitve.
Zaradi narave področja kriptovalut, ki so pretežno stvar računalništva in informatike, manjka pa pravna umestitev, vidimo tukaj glavno težavo pri mednarodni izmenjavi in pridobivanju potrebnih podatkov. Nekatere (evropske) kripto borze sicer podatke posredujejo spontano, nekatere pa se posredovanju izogibajo in zahtevajo pravno podlago. Rešitev vidimo v pravni definiciji in ureditvi kripto področja na mednarodnem (EU) nivoju. To je v okviru Evropske komisije že naslovljeno, in sicer že potekajo aktivnosti v zvezi z nadaljnjo nadgradnjo Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja (DAC8), ki bo določala izmenjavo podatkov ponudnikov kripto storitev.
Ali je koncept zelenih davkov aktualen in kako sploh razumeti t. i. zelene davke?
Koncept zelenih davkov je zagotovo aktualen. Ker se okoljske težave, kot so podnebne spremembe, izčrpanost virov, onesnaževanje zraka, voda in tal, še naprej poslabšujejo, države iščejo načine, kako spodbujati trajnostni razvoj in zmanjšati obremenitev okolja. Zeleni davki so ena od političnih možnosti, ki se uporabljajo za spodbujanje bolj trajnostnih praks. Poleg tega imajo lahko tudi pomembno vlogo pri povečevanju prihodkov države, če se pravilno oblikujejo in uporabljajo. Zato je verjetno, da bodo zeleni davki v prihodnosti še naprej pomembna tema v političnih razpravah. Nenazadnje tudi elektronsko poslovanje oziroma digatilizacija, ki ga na finančni upravi intenzivno promoviramo, deluje v smeri zmanjševanja obremenjenosti okolja.
Furs je nedavno objavil zanimivo informacijo, da za poštne stroške porabi na leto več kot pet milijonov evrov. Kako bi lahko ta strošek zmanjšali? Nameravate razširiti delovanje sistema eDavki?
Poslovni subjekti morajo že po zakonu poslovati s finančno upravo elektronsko prek eDavkov. To pomeni, da oddajajo vloge in prejemajo dokumente finančne uprave samo še elektronsko. Fizične osebe pa imajo pri tem možnost izbire. Že več let se trudimo, da bi fizične osebe spodbudili k elektronskemu poslovanju. V ta namen stalno posodabljamo eDavke, tudi v smeri lažje uporabe. Vsako leto je na voljo več predizpolnjenih obrazcev, ki jih zavezanci lahko oddajo zgolj z nekaj kliki. Velik preboj k elektronskemu poslovanju je prinesla mobilna aplikacija eDavki, ki so danes uporablja že več kot 250 tisoč fizičnih oseb. Zgovoren je podatek glede načina vlaganja olajšave za vzdrževane družinske člane. Od 250 tisoč vlog, ki jih dobimo vsako leto do 5. februarja, ko je rok za oddajo, jih je več kot 150 tisoč ali 60 dstotkov oddanih elektronsko prek eDavkov.
Trenutno smo se intenzivno lotili promocije in vključevanja fizičnih zavezancev v sistem eVročanja. Tisti, ki so v sistemu eVročanja, namreč vse dokumente s finančno upravo izmenjujejo izključno elektronsko prek eDavkov. Tukaj potem poštni stroški, ki jih omenjate, odpadejo. Vedno pa kljub našim pozivom in spodbudam ter nespornim prednostim elektronskega poslovanja določen delež zavezancev prisega na papirnato poslovanje in se bodo težko odločili za spremembe. Zato bo v prihodnosti smiselno postopoma širiti nabor vlog, ki jih morajo tudi fizične osebe vložiti v elektronski obliki. Tudi Evropski digitalni kompas na področju digitalnih javnih storitev za leto 2030 postavlja ambiciozen cilj, da bo kar 80 odstotkov javnih storitev opravljenih elektronsko.
Slovenci vse več odpiramo račune pri tujih bankah, prav tako trgujemo z vrednostnimi papirji pri tujih (online) brokerjih. Kako vi vidite ta pojav, ima Furs nadzor nad finančnimi tokovi v tujino in iz nje?
Fizične osebe in poslovni subjekti imajo možnost, da odprejo račun v tujini. Pri tem ni omejitve, je pa res, da ga morajo prijaviti na finančno upravo. Če ga odprejo v Sloveniji, jim ga ni treba prijaviti, saj podatke o tem dobimo po uradni dolžnosti.
Sicer prek avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih Furs prejema podatke o vseh finančnih računih, ki jih imajo slovenski rezidenti odprte v tujih državah. Vsako leto si tako račune izmenja že več kot sto držav. Avtomatična izmenjava o finančnih računih se je vzpostavila prav zaradi čezmejnih davčnih goljufij in davčnih utaj, neprijavljenih in neobdavčenih dohodkov, ki znatno zmanjšujejo nacionalne davčne prihodke. S tem ukrepom se je zato na celotni mednarodni ravni skušalo zagotoviti večjo učinkovitost in uspešnost pobiranja davkov. Avtomatična izmenjava informacij na mednarodni ravni je tako kontrolni mehanizem v boju proti čezmejnim davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Na podlagi podatkov, ki jih Furs prejme prek avtomatične izmenjave oziroma jih zavezanci prijavijo na Furs, Furs izvaja preveritve, ali so bili doseženi dohodki pravočasno prijavljeni davčnemu organu, in izvaja nadzorne aktivnosti.
.webp){kind=icon}
