Menedžerji so obdavčeni 58-odstotno. Je to preveč?

Že tradicionalno najbolje plačani menedžer v Sloveniji je predsednik uprave Krke Jože Colarič. V letu 2021 (zadnje leto, za katero so objavljena letna poročila borznih družb) je prejel 1,164 milijona evrov bruto osebnega dohodka, od tega je na račun (neto) prejel 491 tisoč evrov. Razlika, ki jo je za davke plačal državi, znaša 673 tisoč evrov ali 57,8 odstotka bruto zneska.

Skoraj identičen odstotek plače je država "pobrala" predsednikom uprav Nove Ljubljanske banke (NLB), Petrola in Telekoma Slovenije, čeprav so zneski njihovih plač precej nižji od plače Jožeta Colariča.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je prejel 574.291 evrov bruto oziroma 241.568 evrov neto, predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič je leta 2021 prejela 204.214 evrov bruto oziroma 84.902 evrov neto, kar je 41,6 odstotka bruto zneska, (sedaj že nekdanji) predsednik uprave Telekoma Slovenije Cvetko Sršen je prejel 142.992 evrov bruto oziroma 61.201 evrov neto, kar je 42,8 odstotka bruto zneska.

Kot smo pisali, so predstavniki delodajalcev prepričani, da je novela zakona o dohodnini, ki znova uvaja najvišji, 50-odstotni davčni razred za dohodke nad 72 tisoč evrov na leto, neustavna, zato od ustavnega sodišča pričakujejo, da jo bo razveljavilo. Novelo je kljub nasprotovanju predstavnikov delodajalskih interesnih skupin in vetu državnega sveta državni zbor sprejel lani jeseni in je z letošnjim letom v veljavi. Z novelo je sedanja koalicija odpravila tako imenovano mini davčno reformo, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše.

"Glede na to, da vlada pripravlja obsežnejšo davčno reformo, ki naj bi jo predstavila v 2023, menim, da je bilo hitenje s popravki zakona o dohodnini v preteklem letu nepotrebno. Rešitve, ki so bile uvedene v začetku leta 2022 (pod prejšnjo vlado), so bile po moji oceni smiselne in potrebne," pravi davčni strokovnjak Dušan Jeraj, partner v podjetju iConsult.

V idealnem svetu bi moral biti po Jerajevih besedah cilj države svojo porabo toliko znižati, da si bo lahko privoščila tudi znižanje stopnje dohodnine, s katero obremenjuje svoje državljane. "Žal pa živimo v času, ko politika najprej obljubi višjo porabo (višje plače, višje investicije, višje pokojnine …). Zadovoljevanju teh potreb lahko nato sledimo le s poviševanjem davčnega bremena."

Predlagatelji ustavne presoje sicer argumentirajo, da je obdavčitev prek 50 odstotkov osebnega dohodka pretirana in s tem protiustavna. Kot kažejo izračuni prejemkov predsednikov uprav velikih slovenskih družb, je davčna obremenitev visokih menedžerskih prejemkov pri nas približno 58-odstotna.

Ustavno sodišče bo imelo zahtevno nalogo

"Ustavno sodišče bo imelo glede na številna vprašanja, ki se izpostavljajo, zahtevno nalogo, da presodi, katera politična opcija ima s svojimi argumenti bolj prav. Vsaj v delu glede vprašanja višine osebne olajšave sem prepričan, da bi ustavno sodišče moralo potrditi, da ni bilo razloga za zadnjo spremembo zakona o dohodnini," pravi Jeraj. Zakon je odpravil prej uzakonjeni postopni dvig splošne davčne olajšave po 500-evrskih dvigih s 5.500 do 7.500 evrov leta 2025 in olajšavo fiksiral na pet tisoč evrov.

Pobudniki ustavne presoje trdijo tudi, da se s pogostimi spremembami davčnih zakonov onemogoča uveljavitev stabilnega davčnega okolja. "Davčni sistem bi moral biti stabilen, predvidljiv in prijazen do davčnih zavezancev," poudarja Dušan Jeraj, ki meni, da je vedno bolj smiselno iskati širšo davčno osnovo, recimo v Slovenijo privabiti posameznike z visokimi dohodki ali premoženjem, kot pa obstoječim zviševati davčno breme.

Vlada odgovarja: "Države z davki ne zasledujejo zgolj finančnih ciljev"

Na navedbe delodajalcev glede davčnih sprememb je ta teden odgovorila vlada, ki pričakovano zagovarja stališče, da zahteva za oceno ustavnosti ni utemeljena. "Države z davki ne zasledujejo zgolj finančnih ciljev, temveč so davki hkrati tudi sredstvo ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik," navajajo v vladnem uradu za komuniciranje  (Ukom).

"Načela socialne države, ki je splošno ustavno načelo, država ne more učinkovito uresničevati brez zadostnih javnofinančnih prihodkov ter učinkovitega pobiranja davkov in prispevkov. Določbe ustave, ki varujejo pravice do zasebne lastnine in dedovanja, lastninske svobode posameznikov in pravnih oseb, niso opredeljene kot neomejene," so stališče vlade povzeli na Ukomu.

Sindikati: Slabljenje socialne države

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) menijo, da se lahko tovrstni predlogi delodajalcev razumejo tudi kot poskusi slabljenja socialne države, saj bi se zmanjšali prilivi v državne blagajne. "Torej v tiste blagajne, iz katerih se financirajo tako zdravstvene kot tudi socialne storitve in pokojnine, so za Bloomberg Adria sporočili iz ZSSS. "Tovrstno razmišljanje pomeni nadaljevanje aktivnosti delodajalcev, da se v največji možni meri davčno razbremenijo njihovi prihodki. Pri tem njihovo navajanje argumentov nima nikakršne tehtne in dejanske podlage."

Pri ZSSS opozarjajo, da se o ustavnosti govori pri sistemu, ki je enak tistemu, ki je že veljal pred namernim zniževanjem davčne obremenitve v času prejšnje vlade. "Pred tem pa se o ustavnosti s strani istih organizacij ni govorilo," pravijo pri ZSSS.

Predsednik vlade Robert Golob je sicer napovedal, da bo vlada letos pripravila obsežnejšo davčno reformo, o kateri naj bi tudi razpravljali na prihodnjem vrhu koalicije. Na ZSSS menijo, da je potrebna reforma, "vendar na način, da bo bolj upoštevan srednji razred kot največji plačnik davkov in da bodo predvideni novi viri za davke, saj v nasprotnem primeru izgubljamo pravice socialne države".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar