.webp){kind=icon}
V novem letu bo zaživelo povsem novo ministrstvo za solidarno prihodnost, ki naj bi ga vodil zdajšnji državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac. "Ministrstvo je mogoče povsem novo, a teme zagotovo ne," je povedal v intervjuju za Bloomberg Adria. Med drugim je izpostavil, da želijo vzpostaviti sistem, ki bo omogočal gradnjo dva tisoč najemnih neprofitnih stanovanj letno. "Naš cilj je tudi, da najemnine pripeljemo na raven tistih na Dunaju," je jasen Maljevac.
Dobili bomo povsem novo ministrstvo. Kakšni so vaši cilji in kaj bo prvi korak?
Ministrstvo je mogoče povsem novo, a teme zagotovo ne. To so teme, ki so bile uvrščene na različna ministrstva, se je pa ta vlada odločila, da jih bo postavila v ospredje politik, ki jih bomo izvajali. Tu govorimo predvsem o stanovanjski politiki, kjer že zadnjih 30 let ni bilo sistematične politike. Potem dolgotrajna oskrba; ker smo starajoča družba, je namreč skrajni čas za ukrepanje. Tu je še ekonomska demokracija, da se lahko kot družba pogovorimo, kako bi urejali to področje.
Kdo točno bo v ekipi in kdaj boste začeli z delom?
Kar se tiče postavitve ministrstva, je naš cilj, da smo operativni takoj po imenovanju. Na teh temah se že dela na drugih ministrstvih, tako da bomo ekipe samo združili. Polno operativni naj bi bili v prvi polovici leta 2023.
Ko govorimo o dolgotrajni oskrbi, je trenutno v pristojnosti ministrstva za zdravje, zelo pomemben del pa je tudi na ministrstvu za delo. Na novem ministrstvu bomo ti dve ekipi združili, da bomo lahko delali bolj sistematično. Področje stanovanjske politike pa je zelo podhranjeno in trenutno sodi na ministrstvo za infrastrukturo, tam pa na tem delajo štiri osebe. To veliko pove o tem, koliko se je poudarjalo to področje v preteklosti. Ekipo bo treba torej kadrovsko okrepiti. Podobno je tudi na področju ekonomske demokracije.
Bo novih zaposlitev veliko?
Pri novih zaposlitvah vseeno govorimo v okviru kadrovskega načrta vlade. Gre predvsem za prerazporeditve na novo ministrstvo. Nekateri bodo seveda zaposleni na novo, ampak to ne bo vplivalo na kadrovski načrt vlade.
Glede na to, da je ideja o tem ministrstvu prišla od Luke Mesca, zakaj ne bo on postal novi minister?
Levica je v referendumski kampanji zelo izpostavljala te tri teme kot ključne za razvoj družbe. Tudi sam verjamem, da so na teh področjih nujni koraki, da bomo prišli do nove družbene pogodbe. To ni ministrstvo Luke Mesca, ampak je sestavljeno iz tistih tem, ki so v družbi pomembne in ki jih je prepoznala tudi celotna vlada. Zdaj bodo bolj izpostavljene in tudi javnost nas bo lahko imela bolj pod lupo.
Volivci so novelo o dolgotrajni oskrbi na referendumu odločno podprli, pa vendar je na tem področju veliko izzivov. Najbolj izstopa pomanjkanje delovne sile in prostih mest v domovih za starejše. Kako boste zagrizli v to področje? Od kod boste črpali sredstva? Vemo, da se domove trenutno financira interventno.
Prvi korak je, da zakonodajo naredimo izvedljivo in vzpostavimo sistem nadaljnjega razvoja. V Sloveniji govorimo o starajoči se družbi; v ospredje moramo postaviti starejše in zanje moramo kot družba poskrbeti. Dolgotrajna oskrba mora biti dostopna, dosegljiva za vse – ne glede na ekonomski položaj. Vsi morajo imeti enake pravice. V prvi polovici leta bomo pripravili nov zakon. Takoj je treba okrepiti tudi pomoč na domu, kar bo poseben ukrep. Kar se tiče kapacitet, pa imamo v teku kar nekaj investicij. Izzivi so zelo veliki in takoj jih moramo nasloviti.
Ali ste že razmišljali, kako potem privabiti kadre na tem področju?
Kadrovska problematika je ena večjih, tega se zavedamo. Trenutno sem državni sekretar na ministrstvu za delo in kmalu po mojem nastopu funkcije smo oblikovali posebno delovno skupino, v katero so vključeni tudi zavodi. Pripravljen imamo nabor potencialnih ukrepov, ki jih bomo uskladili in potem tudi javno komunicirali. Le če bomo zagotovili ustrezno kadrovsko sliko, bomo lahko izvajali ustrezno dolgotrajno oskrbo. Zakon ne bo dovolj.
Razmišljate o dodatnem obveznem zavarovanju, ki bi ga plačevali v delovni dobi za zagotovitev oskrbe?
Konkretnega odgovora še nimam, se pa o tem pogovarjamo na ravni vlade, tudi z ministrstvom za finance. Jasno je, da bodo dodatna sredstva potrebna, ocenjuje se znesek v višini 350 milijonov evrov. Usklajujemo se še, na kakšen način jih bomo pridobili. Glavni izziv na novem ministrstvu je, da vzpostavimo sistem, ki bo dolgoročno deloval. Nočemo samo krpati starega sistema.
Ocenjuje se, da bo za zagotovitev dolgotrajne oskrbe potrebnih dodatnih 350 milijonov evrov.
Na nepremičninskem trgu so se cene ustalile na rekordih, razlog je predvsem v premajhni ponudbi. Golobova koalicija si je postavila ambiciozen cilj: Do leta 2030 želi zgraditi 20 tisoč novih javnih najemnih stanovanj. Prazne obljube?
Če izviramo iz izhodišča. Zanimivo je, da ko govorimo o tem področju, preveč govorimo o nepremičninskem trgu in premalo o domu. Stanovanje in pravica do doma mora biti pravica vsakega prebivalca Slovenije. Naša naloga je, da vzpostavimo sistem, ki bo omogočal gradnjo dva tisoč najemnih neprofitnih stanovanj letno.
Verjamem – oziroma načrt je –, da bo ravno ta gradnja vplivala na same cene najemnin. Naš cilj je, da jih pripeljemo na raven tistih na Dunaju – govorimo o stroškovni najemnini v znesku sedmih evrov na kvadratni meter. Na stanovanjskem področju je velik problem s podatki. Ocene glede na oglase kažejo, da se v Ljubljani cene najemnin gibljejo okrog 14 evrov na kvadratni meter.
Slovenci smo nekako sicer raje lastniki nepremičnin kot najemniki. Kako spremeniti to miselnost?
Več kot bo na voljo neprofitnih stanovanj, hitreje bo prišlo v miselnost, da je stanovanje legitimno tudi najemati, ne samo kupovati. Treba je narediti tudi premik glede ročnosti najema. Trenutno so v ospredju najemi za kratek čas, predvsem pogodbe za 11 mesecev. Govoriti moramo o daljših pogodbah; to bo zagotovo pomenilo korak naprej.
lastni arhiv
Kdo bo financiral gradnjo javnih najemnih stanovanj? Govori se tudi o uvedbi davka na nepremičnine.
Zelo pomembno je, kakšen sistem bomo vzpostavili glede financiranja. V poročilu računskega sodišča je pisalo, da je najprej treba zagotoviti vire financiranja. Po mojem mnenju morajo biti to javni viri, da zgradimo osnovno baz. Hkrati pa morajo viri krožiti. To pomeni, da se bodo prek stroškovne najemnine vračali nazaj v sistem in omogočali novo gradnjo. Vzpostaviti moramo sistem, ki bo sam sebe dolgoročno vzdrževal.
Na začetku so nujne večje intervencije, morda tudi prek davka na nepremičnine. Vendar moramo v prvem koraku kot vlada stanovanjsko politiko postaviti v ospredje in vzpostaviti dolgoročen sistem. Stanovanjske politike zadnjih 30 let ni bilo. Država je v zadnjih desetih letih republiškemu skladu namenila 20 milijonov evrov, kar je enako znesku, ki ga v enem mesecu namenimo za gradnjo državnih cest. Ne govorimo o velikih zneskih, ki so potrebni za konkretne korake naprej na tem področju.
Država je v zadnjih desetih letih republiškemu skladu namenila 20 milijonov evrov, kar je enako znesku, ki ga v enem mesecu namenimo za gradnjo državnih cest.
Ko sva ravno pri stanovanjskem skladu, ki toži o veliki kadrovski podhranjenosti. Kakšna bo njegova vloga?
Z njimi smo v rednem kontaktu in jih vidimo kot pomembnega partnerja pri razvoju politike na tem področju. Verjamemo, da so ravno oni tisti, ki nam bodo pomagali uresničiti te načrte.
Kdo pa bo gradil ta stanovanja? Vemo, da so gradbinci pri nas zelo zasedeni.
Gradili jih bodo gradbinci. Verjamem, da se bodo našli, če se bodo našla sredstva. Ta številka – dva tisoč stanovanj letno – je postavljena glede na potrebe, ki se kažejo na terenu. Naloga ministrstva je, da vzpostavimo dober sistem, ki bo deloval, ter zagotovimo transparentno in jasno financiranje, sama izvedba pa bo potem na stanovanjskem skladu.
Glede na novelo zakona o dohodnini, ki zvišuje davek na najemnine, bi se te utegnile celo še povišati. Ali je najemni trg sploh mogoče regulirati?
Najprej je treba nasloviti kratkoročnost pogodb, saj je kot najemnik težko dolgoročno načrtovati. Poleg tega se pojavlja dilema, kdo bo financiral določena popravila v najemnem stanovanju. Sodni postopki so dolgi. Zaščiti je treba najemojemalce, kar lahko naredimo prek mehkih ukrepov. Zakonodaja že omogoča določeno zaščito, a v praksi ne pride do izpeljave.
Opažamo tudi trend, da se veliko stanovanj oddaja prek Airbnbja, ocenjuje se, da je v državi okrog deset tisoč stanovanj. Tudi to zvišuje najemnine. Zanimiv podatek namreč je, da so davki na oddajanje prek Airbnbja nižji kot pri oddajanju za dolgoročni najem. Tu pridemo do vprašanja, katere politike vzpodbujamo kot država. Cilj je vzpostaviti informacijsko točko za najemnike in urediti nenamensko rabo stanovanj ter spodbujati dolgoročni najem. Skupaj z gradnjo novih stanovanj bo to vplivalo tudi na cene najemnin.
Prilagoditi moramo zakonodajo, s čimer lahko zagotovimo, da podjetja ostanejo v slovenski lasti in da jih ne prevzemajo špekulativni skladi.
Če se dotakneva še tretje tematike: delavskega solastništva. Ta koncept slovenska zakonodaja sicer že pozna, a je davčno precej neugoden, zato se za ta način odloča malo podjetij. Kako bodo zaposleni lažje prihajali do lastništva v podjetjih?
Kar se tiče lastništva delavcev, smo skušali izhajati iz konkretne situacije. Torej govorimo o majhnih in srednjih podjetjih, predvsem v družinski lasti, ki se pogosto sprašujejo, kaj bo, ko bodo lastniki šli v pokoj, in bi radi, da lastništvo prevzamejo zaposleni. Trenutna zakonodaja to omogoča, vendar so postopki in pogoji tako zapleteni in neugodni, da se za to ne odločajo. Torej moramo najprej prilagoditi zakonodajo, s čimer lahko zagotovimo, da podjetja ostanejo v slovenski lasti in da jih ne prevzemajo špekulativni skladi.
S tem delavci dobijo tudi moč za upravljanje podjetja in udeležbo pri dobičku. Tudi ko delavci vstopijo v lastništvo, po trenutni zakonodaji ni jasen prenos naprej, ko se upokojujejo. Vpeljati želimo model ESOP (employee stock ownership plan, angl.), ki predvideva tudi to, da lahko delavec ob izstopu iz podjetja svoj delež proda drugim zaposlenim. Na koncu s podjetjem upravljajo zgolj tisti, ki so dnevno aktivno vpleteni v podjetje. Tudi tu pa bo potrebnega veliko ozaveščanja.
Kako boste stimulirali lastnike, da bodo vključevali zaposlene v lastništvo?
Na žalost menim, da smo še en korak nazaj, torej da želje so, pa jim kot država tega ne omogočamo. Tudi sama praksa na terenu se bo hitro vzpostavila. Slovenija je majhna, veliko se pogovarjamo – in ko bo eden izpeljal celoten proces, se bo hitro razvedelo.
To je tudi privlačen način za privabljanje kadrov. Kdaj lahko pričakujemo zakonsko ureditev tega področja?
Seveda, to je tista dodatna vzpodbuda, da v podjetju ne prispevaš samo s svojim delom, temveč ga pomagaš tudi razviti. V prvem letu bomo v osnovi pogledali, kaj je treba narediti na zakonodajnem področju, hkrati pa bomo začeli tudi z ozaveščevalno kampanjo. Načrt je, da se sistem vzpostavi še v tem mandatu.
Kako bomo k nam privabljali visokokvalificirane delavce?
Skupina za kadre, ki sem jo omenjal, je namenjena predvsem kadrom na področju socialnega in zdravstvenega varstva, torej dolgotrajne oskrbe, izzivi za visokokvalificirane kadre bodo ostali na ministrstvu za delo. Vendar menim, da ravno model ESOP ponuja nove možnosti razmišljanja in lahko privabi marsikoga. Tu sodelujemo z Inštitutom za ekonomsko demokracijo.
Načrtujete uvedbo še kakšnega drugega ukrepa ekonomske demokracije?
V osnovi model ESOP, potem pa seveda tudi sodelovanje delavcev pri upravljanju, kjer je potrebna prenova zakonodaje, in kasneje na področju deljenja dobičkov.
