Prispevki tečejo, oskrba stoji: Golob povedal, kaj čaka ministra, če mu spodleti

Slovenci že od julija letos plačujemo obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo, namenjen financiranju pomoči starejšim in drugim pomoči potrebnim pri osnovnih vsakodnevnih opravilih in zdravstveni negi. A čeprav se je na posebnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz prvih prispevkov do danes nabralo že več kot 55 milijonov evrov, storitev, ki jih zakon obljublja, še vedno ni.

Vloge se sicer že zbirajo, a ker informacijski sistem še vedno ni vzpostavljen, morajo socialni delavci odločbe pisati ročno. Še več – tudi izdana odločba še ne pomeni, da bo posameznik dejansko prejel pomoč, saj izvajalska mreža in sistem izvajanja oskrbe še nista vzpostavljena. Medtem ko državni aparat caplja za zakonodajo, naraščata javno nezadovoljstvo in pritisk na vlado, naj vendarle vzpostavi obljubljeni sistem dolgotrajne oskrbe – preden se denar, ki se medtem kopiči, porabi za kaj drugega.

Ministrstvo: "Pogoji za izdajanje odločb so izpolnjeni"

Na ministrstvu odgovarjajo, da se prve pravice, torej do oskrbovalca družinskega člana, izvajajo že od januarja 2024, trenutno pa je v to obliko storitev vključenih že več kot 1.800 družin, v katerih je zagotovljena podpora za enega ali dva družinska člana. Tudi storitev e-oskrbe po podatkih ministrstva koristi že več kot 5.600 uporabnikov.

Zaplete se pri pravicah do dolgotrajne oskrbe na domu, ki naj bi začele veljati s 1. julijem letos, a za zdaj ostajajo zgolj na papirju.

"Dolgotrajna oskrba na domu se vzpostavlja, pogoji za izdajanje odločb na CSD so izpolnjeni," trdijo na ministrstvu in dodajajo, da je večina občin že sklenila dogovor ali podpisala pogodbo za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe z lokalnimi izvajalci. "Približno 10 občin še nima izbranega izvajalca. Konec leta se bo vzpostavila še storitev dolgotrajne oskrbe v instituciji."

Izzivom na terenu pri uveljavitvi pravic do dolgotrajne oskrbe ni videti konca. Foto: Depositphotos

A na težave pri uresničevanju pravic do dolgotrajne oskrbe so še tik pred uveljavitvijo glasno opozarjale prav slovenske občine, ki pri zagotavljanju novih socialnih pravic igrajo ključno vlogo. Kot smo že poročali, se številne med njimi spopadajo s pomanjkanjem usposobljenega kadra in z vprašanjem, kje najti ljudi za delo, ki je pogosto slabo plačano, zahtevno in fizično naporno.

Poleg za organizacijo izvajanja storitev so občine odgovorne tudi za zagotavljanje zagonskih sredstev, potrebnih za vzpostavitev dolgotrajne oskrbe na terenu. "Dodatna težava je zamik plačil ZZZS, kar otežuje pokrivanje tekočih stroškov," so nam konec junija povedali v kabinetu župana Mestne občine Celje.

"Izdana odločba še ne pomeni, da bo upravičenec storitev tudi prejel"

"Do danes smo za dolgotrajno oskrbo na domu prejeli več kot štiri tisoč vlog, na vstopnih točkah so izdelali več kot tisoč ocen upravičenosti do dolgotrajne oskrbe," pojasnjuje Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti CSD Slovenije.  

Čeprav se vloge pomoči potrebnih zavarovancev kopičijo, za pravice do dolgotrajne oskrbe na domu še ni bila izdana nobena odločba, saj informacijski sistem, ki so ga socialni delavci uporabljali za odločanje o družinskem pomočniku, omogoča samo izdajo odločb za oskrbovalca družinskega člana. "Za vse druge storitve v okviru dolgotrajne oskrbe, ki so začele veljati 1. julija, pa informacijski sistem še ne deluje," pravijo pri Skupnosti CSD. "To pomeni, da nimamo dostopa do potrebne baze podatkov, kar nam onemogoča izdajanje odločb za te storitve."

Tatjana Milavec: "Zelo nas skrbi, da do 1. decembra 2025 zaposleni na vstopnih točkah, poleg vseh drugih nalog, ne bodo zmogli pravočasno ročno izdati 20 tisoč odločb za prevedbo stanovalcev domov v sistem dolgotrajne oskrbe."

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac se je tako domislil "rešitve" in predlagal ročno vnašanje odločb. "Od ministrstva za solidarno prihodnost smo konec prejšnjega tedna dobili navodila za ročno izdajanje odločb, čakamo pa še mnenje informacijskega pooblaščenca," nam je zaupala Milavčeva. "Žal pa izdana odločba CSD še ne pomeni, da bo upravičenec storitev tudi prejel," opozarja.

Dolgotrajna oskrba na papirju, milijoni na računu

Medtem se denar, ki ga že nekaj mesecev plačujemo za storitve na papirju, kopiči na računu ZZZS. "Do vključno 31. 8. 2025 je bilo na posebnem ločenem računu ZZZS za dolgotrajno oskrbo zbranih skupaj 55,2 milijona evrov iz plačanih prispevkov za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo," potrjuje Damjan Kos iz ZZZS. "Ti vplačani prispevki so strogo namenski in se zato zbirajo na ločenem poslovnem računu in se lahko porabijo le za pravice in stroške, kot jih določa Zakon o dolgotrajni oskrbi."

Pri ZZZS pojasnjujejo, da izplačil pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe z njihove strani še ni bilo, saj se te uveljavljajo postopoma in v skladu s časovnico iz zakona in pripravljenostjo preostalih deležnikov.

Po zadnji oceni bo ZZZS v letu 2025 zbral 255,41 milijona evrov prihodkov iz prispevkov za dolgotrajno oskrbo, medtem ko naj bi odhodki dosegli 171 milijonov evrov. Največji del sredstev, 112 milijonov evrov, bo namenjen za izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo, 36,8 milijona evrov za sofinanciranje dodatnih stroškov dela izvajalcem dolgotrajne oskrbe, 14,6 milijona evrov za izvajanje oskrbe na domu, 4,1 milijona evrov za e-oskrbo in 3,5 milijona evrov za stroške službe ZZZS.

"Ob koncu leta 2025 je načrtovan presežek v vrednosti 84,4 milijona evrov in bo namenjen izključno financiranju pravic dolgotrajne oskrbe v letu 2026, saj so zbrani prispevki strogo namenski, torej le za pravice in stroške, kot jih določa Zakon o dolgotrajni oskrbi," zatrjujejo pri ZZZS.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac Foto Bobo

Na terenu pa medtem vlada zmeda. Najranljivejše skupine – starejši, bolni, invalidi – še vedno ne morejo do pomoči, ki jim je bila z zakonodajo obljubljena. Socialni delavci, ki so ob pomanjkanju sistemske podpore postavljeni v prvo vrsto izvajanja reforme, opozarjajo, da kadrovsko niso ustrezno podprti, da bi lahko pravočasno obravnavali vse vloge in ročno izdajali odločbe.

"Zelo nas skrbi, da do 1. decembra 2025 zaposleni na vstopnih točkah, poleg vseh drugih nalog, ne bodo zmogli pravočasno ročno izdati 20 tisoč odločb za prevedbo stanovalcev domov v sistem dolgotrajne oskrbe. Še zlasti ker je trenutno na vseh vstopnih točkah za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji zaposlenih samo 98 delavcev, od tega 80 svetovalcev," razmišlja Tatjana Milavec iz Skupnosti CSD.

"Delovna mesta ostajajo nezasedena, centri za socialno delo neuspešno ponavljajo razpise, kadra ni." Sistem, ki naj bi bil eden ključnih socialnih stebrov prihodnosti, za zdaj tako ostaja predvsem administrativna obljuba brez vsebine.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar