.webp){kind=icon}
Poslanci so potrdili zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki naj bi podjetjem pomagal prebroditi energetsko draginjo. Kljub temu v gospodarstvu ostajajo nezadovoljni, saj bodo morali plačevati večkratnik cen glede na tuje konkurente. Tudi gospodarski minister Matjaž Han priznava, da niso izpolnili ciljev in za začetek 2023 napoveduje dopolnitve zakona.
Han je v razpravi povedal, da z nastalim položajem ni najbolj zadovoljen. "Zadovoljen sem s samo zasnovo zakona, a zaradi še vedno izjemno visokih tržnih cen elektrike in še višjih ponudb za podjetja za zdaj ne bom mogel v polnosti izpolniti ciljev," je dejal Han.
Zakon bo ob nadaljnjem padanju borznih cen učinkoval; če gospodarstvo ne bo doseglo konkurenčnosti, kakršne si vsi želijo, pa bodo v prihodnjih tednih ali mesecih sprejeli nove ukrepe, je napovedal gospodarski minister. Po njegovih besedah so pri pripravi zakonodaje v največji možni meri upoštevali začasni krizni okvir za državne pomoči v Evropski uniji (EU). "Morali pa smo upoštevati tudi proračunska sredstva, ki jih imamo na rezervi za naslednje leto," je dodal Han.
Preberi še
Kaj prinaša zakon o pomoči gospodarstvu za leto 2023?
Vlada bo upravičenim podjetjem subvencionirala povišane stroške energije do višine 70 odstotkov porabe v letu 2021.
01.12.2022
GZS nezadovoljen z vladnim paketom energetske pomoči
Vlada sprejela interventni zakon, ki dopolnjuje uredbo o zamejitvi cen elektrike za podjetja.
02.12.2022
Hrvaška uvaja davek na dodatni dobiček, kaj pa Slovenija?
Hrvaška vlada potrdil predlog davka na dodatni dobiček za podjetja v vseh sektorjih, njegova usoda je sedaj v rokah saborja.
09.12.2022
Zakonski ukrepi so ocenjeni na 1,2 milijarde evrov, od tega 850 milijonov evrov za subvencije elektrike in plina, sto milijonov za shemi za ohranjanje delovnih mest, 200 milijonov pa za ohranjanje likvidnosti. O shemah pomoči, ki jih bo možno pridobiti v prihodnjem letu, smo že poročali.
Ponudbe za zakup elektrike blizu 500 evrov za megavatno uro
"Slovenska podjetja so prejšnji teden v povprečju dobivala ponudbe za dobavo električne energije v višini 460 evrov za megavatno uro, ob upoštevanju intenzivne pomoči po zakonu to pomeni 316 evrov za megavatno uro," je bil jasen predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka, ki ga povzema STA. "To je še vedno bistveno višja cena, kot jo ima naša konkurenca po Evropi," je opozoril.
Vlada je napovedovala cene od 150 do 250 evrov na megavatno uro, a kot zdaj kaže, bodo cene precej višje. Po opozorilih delodajalcev bodo te še vedno tudi do petkrat višje, kot jih plačujejo tuji tekmeci.
Po besedah Šimonke od države ne pričakujejo velikega obsega pomoči, želijo si le konkurenčnih pogojev v Evropi. Kot smo poročali, so nekatere države zaradi previsokih cen na evropskih borzah uvedle svoje ukrepe in celo kapico na cene energentov, za kar se je sicer na evropski ravni zavzemala tudi Slovenija. Gospodarstveniki rešitev tako še vedno vidijo v zgornji omejitvi cen.
Po podatkih GZS zaradi visokih cen več kot 60 odstotkov podjetij še nima sklenjenih pogodb za prihodnje leto. Na vladni strani medtem vztrajajo, da so predlagane rešitve maksimum tistega, kar omogoča evropska zakonodaja. Po njihovem prepričanju je treba doseči dogovor na evropski ravni, ki pa se že več tednov izmika.
Tudi premier Robert Golob je danes na novinarski konferenci, sicer namenjeni podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini, poudaril, da se lahko položaj gospodarstva rešuje samo skupaj z ukrepi na evropski ravni. "Pričakujem, da bodo ti v ponedeljek na zasedanju ministrov EU za energijo tudi potrjeni in sprejeti," je zatrdil.
Infrastrukturno ministrstvo: Dobavitelji podjetjem ne podajajo tako visokih ponudb
Na obtožbe GZS so se odzvali na infrastrukturnem ministrstvu, kjer zatrjujejo, da po danes zbranih informacijah dobavitelji podjetjem ne podajajo tako visokih ponudb, "vsaj ne glede na vzpostavljeni mehanizem glede oblikovanja cene za velike poslovne odjemalce".
"Mednarodne primerjave cen električne energije za velike poslovne odjemalce, ki jih ponuja zbornica in zaradi katere naj bi naša podjetja postajala manj konkurenčna, prav tako ne poznamo in jih pozivamo, naj jo predložijo," pravijo na ministrstvu. Kot so še zapisali, so nekatere države resda uvedle določene regulacije za prodajo električne energije velikim poslovnim odjemalcem, "vendar s tem kršijo trenutno veljavno evropsko zakonodajo".
Ob tem še poudarjajo, da so 11. novembra ob spremljanju razmer na energetskih borzah zaradi ugodnih razmer predstavnike gospodarstva jasno pozvali, naj nemudoma pristopijo k sklenitvi pogodb za dobavo električne energije za leto 2023. "Kljub javnim pozivom s strani predstavnikov vlade mnoga podjetja tega niso storila, cene na borzah pa so medtem ponovno narasle," poudarjajo na ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer.
