GZS nezadovoljen z vladnim paketom energetske pomoči

Na četrtkovi seji je vlada sprejela predlog interventnega zakona, v katerem so med drugim opredeljeni nujni ukrepi za zajezitev visokih stroškov energije in energentov, za poenostavitev pomoči za nove investicije v obnovljive vire energije in za davek na nepričakovane dobičke energetskih proizvajalcev in dobaviteljev.

"Gre za implementacijo evropske uredbe, ki smo jo energetski ministri sprejeli 30. septembra in nekaterih nacionalnih specifik," je sprejem zakona komentiral infrastrukturni minister Bojan Kumer. "Gre za to, da bomo lažje naslovili eventualne krizne razmere to zimo oziroma prihodnje leto."

Z interventnim zakonom in uredbo o določitvi cen električne energije pa niso zadovoljni v največjem gospodarskem združenju pri nas. "Razočarani smo. S takšnimi cenami energije naša podjetja ne bodo mednarodno konkurenčna," je vladni paket energetske pomoči za podjetja komentirala Vesna Nahtigal, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). "Po našem izračunu gre za 130 evrov na megavatno uro višje cene od tistih, o katerih smo se pogovarjali z vlado," je novinarjem dejala Nahtigal. Izvršna direktorica GZS je sicer pohvalila sodelovanje z vlado v okviru kriznega štaba za pripravo ukrepov pomoči za gospodarstvo.

Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za poslovne odjemalce, ki jo je vlada sprejela v sredo, do konca leta določa zgornjo mejo cen energentov za potrebe dobave v letu 2023. Te so vezane na cene na nemški terminski borzi EEX. Vlada pa z interventnim zakonom skuša na področju energetike rešiti, kar se še da, saj določene ukrepe blokira Evropska komisija. Interventni zakon tako prinaša nekatere dodatne ugodnosti za podjetja.

Katere ukrepe vsebuje interventni zakon?

Prvi ukrep za reševanje energetske krize je varčna poraba energije, katere cilj je znižati porabo v obdobjih kritične obremenitve za vsaj pet odstotkov. Za izvajanje ukrepa bo zadolžen Eles, ki bo upravičencem – porabnikom s priključno močjo vsaj 43 kilovatov, izbranim s pomočjo javnega razpisa – kompenziral strošek omrežnine, če bodo vsaj pet odstotkov porabe električne energije prenesli v obdobja z znižano tarifno postavko MT. Kompenzacija se bo nanašala na delež zmanjšane neto porabe v koničnih urah.

Predlog zakona predvideva tudi višje prihodke za državni proračun, in sicer iz naslova nepričakovanih dobičkov energetskih podjetij. Prihodki od prodaje elektrike, proizvedene in prodane na slovenskem veleprodajnem trgu za več kot 180 evrov na megavatno uro, se bi po predlogu zakona stekli v državni proračun. Izjema bo elektrika, proizvedena iz lignita in zemeljskega plina, v demonstracijskih napravah, v proizvodnih napravah, ki so v podporni shemi in pri katerih podpora presega omenjeno najvišjo ceno, ter v proizvodnih napravah z največjo nazivno močjo 500 kilovatov. Izvzeti naj bi bili tudi proizvajalci, katerih lastna cena presega določeno ceno.

Solidarnostni prispevek pa bodo – če bo zakon potrjen v državnem zboru – morale v letih 2022 in 2023 plačevati tudi gospodarske družbe, ki v Sloveniji izvajajo dejavnosti na področjih pridobivanja in predelave surove nafte in zemeljskega plina. Prispevek bo določen kot razlika med dobičkom podjetja v letih 2022 in 2023 in povprečnim dobičkom podjetja v obdobju med letoma 2018 in 2021, zvišanim za 20 odstotkov.

Zakon naj bi proizvajalcem električne energije, ki so vključeni v podporno shemo za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ponudil alternativo podporni shemi, in sicer možnost zagotovljenega odkupa, s čimer bi se po Kumrovih besedah izognili nihajnosti na trgih.

Interventni zakon predvideva tudi spodbude za proizvodnjo in shranjevanje energije in toplote iz obnovljivih virov energije. Za izvajanje ukrepa bo skrbel center za podporo podjetja Borzen, v ukrep pa so vključeni proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov, bioplina in biometana iz odpadkov ter shranjevanje električne in toplotne energije ter toplote iz obnovljivih virov energije.

Vlada želi z interventnim zakonom ustvariti manevrski prostor, da dobaviteljem toplote naloži največ šestmesečno zamejitev tarifne postavke za posamezne skupine odjemalcev.

Prav tako ustvarja podlago za subvencioniranje nakupa do treh ton lesnih peletov na upravičenca, ki ima vgrajeno kurilno napravo na pelete za ogrevanje gospodinjstva. Upravičeni stroški so tisti, ki so oziroma bodo nastali na območju Slovenije od 1. septembra 2022 do 31. marca 2023. Osnova za izračun višine subvencije bo razlika med plačano ceno brez davka na dodano vrednost (DDV), ki ne bo smela biti višja od 450 evrov na tono, in referenčno ceno peletov v letu 2021, ki jo bo določil gozdarski inštitut.

Zakon bi dobaviteljem elektrike ali plina končnim odjemalcem za pet let onemogočil vrnitev na trg dobave enegrentov, če jim je oziroma jim bo v obdobju od začetka leta 2021 do konca leta 2023 poteklo članstvo v bilančni shemi ali so oziroma bodo v tem obdobju prenehali z dobavo energentov.

Minister Kumer je na novinarski konferenci napovedal tudi uredbo za opredelitev možnosti povračila škode dobaviteljem elektrike in plina zaradi regulacije cen za gospodinjstva ter male poslovne in zaščitene odjemalce.