Hrvaška uvaja davek na dodatni dobiček, kaj pa Slovenija?

Hrvaška vlada je sprejela predlog zakona o dodatnem davku od dobička in ga poslala v parlamentarni postopek. Tako imenovani davek na izredni dobiček velja za vsa podjetja s prihodki nad 300 milijonov kun (39,7 milijona evrov), ki so letos dosegla več kot 20-odstotno rast dobička glede na povprečje zadnjih štirih let. Ves dobiček nad to mejo bo obdavčen po 33-odstotni stopnji. Delodajalska združenja so skočila v zrak, vladi pa očitajo, da je zakon neustavnen, nelegitimen in v nasprotju z evropskimi predpisi.

Predstavniki gospodarstva menijo, da zakon ne bi smel učikovati za nazaj, torej za leto 2022. Vladi očitajo tudi, da je zakon v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom, saj nekatera podjetja postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z ostalimi. Predstavniki gospodarstva menijo, da bi se morala osnova za izračun davka nanašati le na dobiček, dosežen iz rednega poslovanja, torej da se enkratni poslovni dogodki ne upoštevajo. Prav tako jih moti, da se kot podlaga za izračun višine izrednega dobička upošteva koronski leti 2020 in 2021, ko so imela podjetja visoke izpade prihodkov.

Vladi očitajo tudi, da ukrep ni usklajen z direktivo Evropske unije (EU), iz katere naj bi izhajal. Eden od očitkov je, da direktiva cilja le na podjetja iz energetike, medtem ko vladni predlog zajema skoraj vse dejavnosti. Gospodarstveniki opozarjajo tudi, da bi moral biti denar, zbran z novo dajatvijo, namenjen zgolj povračilu sredstev, ki so bila porabljena za različne podporne ukrepe med pandemijo in sedanjo krizo. Zakon tega nikjer ne navaja, ampak omenja le, da je davek splošni prihodek proračuna.

"Gre za prispevek k solidarnosti tistih, ki imajo v tej krizi največ, do tistih, ki imajo najmanj," ukrep brani hrvaški premier Andrej Plenković. "Še enkrat opozarjam, da bodo vsa sredstva, zbrana s tem davkom, do zadnjega centa prerazporejena tistim, ki so najbolj ranljivi v hrvaški družbi. To ni nobena kazen, je solidarnostni prispevek. Verjamem, da smo po posvetovanju našli povsem uravnotežen način." Ob tem je Plenković dodal, da je t. i. solidarnostni prispevek enkraten in da je njegova vlada sicer naklonjena davčnim razbremenitvam.

Hrvaško združenje delodajalcev (HUP) je v sredo pozvalo vlado, naj opusti uvedbo dodatnega davka na izredni dobiček, saj meni, da je škodljiv in nevaren za gospodarstvo ter bo oslabil najuspešnejša hrvaška podjetja, je v sredo dejala generalna direktorica HUP Irena Weber. "Sprašujemo se, kakšen je namen tega, sploh zdaj, ko imamo v proračunu približno šest milijard kun dodatnih prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost (DDV)," se sprašuje Weber. "Res ne vidimo razloga, da bi 'udarili' likvidnost velikih podjetij, ki investirajo, zaposlujejo in povečujejo plače, da bi obdržala delavce, ki jih vedno bolj pogrešamo."

Robert Koren/Hina

 

"Poleg tega ima zakon tudi retroaktivno veljavo, izenačil pa je podjetnike, ki niso in so investirali in izboljšali upravljanje, in sicer kljub rasti stroškov in vplivu pandemske krize ter drugih izzivov," je dejala Weber. V HUP zato predlagajo, da se reinvestirani dobiček ne obdavči.

HUP je na podlagi analize določil štiri sektorje, na katere bi uvedba tovrstnega davka vplivala najbolj negativno – turizem, IKT, finance in bančništvo ter industrija, predvsem predelovalna in farmacevtska. Po njihovi oceni je na Hrvaškem 208 podjetij, ki bodo podvržena novemu davku. "Negativni učinki bodo veliko večji od tistih za proračun," poudarja Weber. "Če vlada ne bo odnehala – upamo, da bo –, je možno, da bodo podjetja vložila tožbe proti državi, o pravnih vidikih pa se že posvetujemo v HUP."

Sabor naj bi zakon potrjeval naslednji teden, hrvaška vlada pa si obeta okoli dve milijardi kun (265 milijonov evrov) dodatnih proračunskih prihodkov.

V Sloveniji solidarnostni prispevek in davek na tržne presežke energetskih trgovcev ter proizvajalcev

Tudi Slovenija uvaja dodatne davke, da bi pravičneje porazdelila breme energetske krize. Zakonu o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki ga bo državni zbor verjetno potrdil na izredni seji 9. decembra, določa uvedbo solidarnostnega prispevka, ki ga bodo za davčni leti 2022 in 2023 plačevali zavezanci za davek od dohodka pravnih oseb, ki v Sloveniji izvajajo dejavnosti na področju pridobivanja in predelave surove nafte, zemeljskega plina ter premoga. Z 80-odstotno stopnjo bo obdavčen tisti del dobička zavezancev, ki presega 120 odstotkov vrednosti povprečnega dobička od leta 2018 dalje.

Vlada Roberta Goloba se je odločila tudi za uvedbo davka na presežne tržne prihodke proizvajalcev in trgovcev z električno energijo na veleprodajnem trgu. "Realizirani tržni prihodki od prodaje električne energije, proizvedene in prodane na veleprodajnem trgu električne energije v Republiki Sloveniji, za prodajne in nakupne posle, sklenjene kot zaprte pogodbe za obdobje dobave od 1. decembra 2022 do 31. decembra 2023 s točko dobave v regulacijskem območju sistemskega operaterja, ki presegajo 180 evrov za megavatno uro na portfeljski ravni, pripadajo proračunu Republike Slovenije," se glasi člen zakona. Za električno energijo, proizvedeno iz lignita, je zgornja meja višja, in sicer znaša 230 evrov za megavatno uro.

Na veleprodajnem trgu z električno energijo sodelujejo udeleženci (trgovci in dobavitelji), ki med seboj sklepajo zaprte pogodbe. Zaprta pogodba je pogodba, s katero je količina dobavljene električne energije vnaprej določena za vsak časovni interval. Zavezanci za plačilo presežnih tržnih prihodkov so proizvajalci električne energije in trgovci, ki v imenu proizvajalcev prodajajo elektriko, ki v določenem obdobju realizirajo tržne prihodke nad 180 evrov za megavatno uro na portfeljski ravni. Portfeljska raven je izračun povprečnega letnega prihodka na megavatno uro. Izvzeta je elektrika, ki se prodaja in kupuje v izravnalnem trgu. Trgovci bodo morali davek plačevati sproti, na mesečni ravni, februarja 2024 pa se bo izvedel končni poračun.

Zakon tudi veleva, da mora vlada davek od presežnih dohodkov knjižiti na posebni postavki, porabiti pa ga mora za ukrepe energetske pomoči podjetjem in gospodinjstvom ter tudi za morebitna finančna nadomestila dobaviteljem energije, ki jim je vlada omejila najvišjo maloprodajno ceno.

 

Članek pripravljen s pomočjo hrvaških kolegov Karla Vajdića, Mira Soldića in Danijele Polonijo.