.webp){kind=icon}
Ameriški predsednik Joe Biden in kitajski predsednik Xi Jinping sta se ob robu vrha voditeljev držav G20 na Baliju prvič, odkar je Biden postal predsednik, srečala v živo. Srečanje prihaja v času rastočega seznama odprtih vprašanj med državama, ki vključujejo trgovino, tehnologijo, Tajvan, človekove pravice in kovidno politiko. Strahu pred novo hladno vojno ni, je na novinarski konferenci povedal ameriški predsednik.
Voditelja sta se ob prihodu rokovala, oba pa sta že v uvodu pozvala k zmanjšanju napetosti. "Svet pričakuje, da bodo Kitajska in Združene države Amerike (ZDA) igrale ključno vlogo pri nagovarjanju globalnih izzivov, od podnebnih sprememb do prehranske varnosti, ter da bosta državi znali sodelovati," je dejal Biden in dodal, da so ZDA pripravljene na to nalogo.
"Človeštvo se sooča z novimi izzivi. Svet pričakuje, da bosta državi primerno razrešili svoj odnos," je odvrnil Xi. Njun sestanek je trajal dobre tri ure.
Države G20, ki jim predseduje Indonezija, so bile na letošnjem srečanju finančnih ministrov razdeljene predvsem glede vojne v Ukrajini, saj zaradi članstva Rusije v organizaciji vse države niso bile pripravljene obsoditi ruske invazije. Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanje, ki se konča jutri, poslal svojega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, vse pomembnejšo vlogo v mednarodni diplomaciji pa igra turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
Bloomberg
Tajvan
Biden, ki je sicer večkrat javno dejal, da bi ZDA branile Tajvan v primeru kitajskega napada, je na sestanku poudaril ameriško zavezanost t. i. politiki ene Kitajske, ki ne priznava neodvisnosti otoka. Ob tem je ameriški predsednik omenil "ameriške zadržke do prisilnih in vse agresivnejših dejanj Kitajske proti Tajvanu, ki onemogočajo mir in stabilnost v tajvanski ožini in širši regiji ter ogrožajo globalno blaginjo". Na novinarski konferenci po srečanju je Biden dejal, da po njegovem mnenju Kitajska ne načrtuje invazije na otok.
Državi sta letos obtoževali druga drugo za stopnjevanje napetosti okrog Tajvana. Kitajska s prstom kaže na obisk predsednice ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi na Tajvanu, zaradi katerega je Kitajska prekinila sodelovanje z ZDA na področjih vojaških odnosov in podnebnih sprememb ter ob tajvanski obali izvedla vojaške vaje. ZDA medtem pravijo, da Kitajska s svojim agresivnim odzivom ruši status quo, po katerem je Tajvan de facto neodvisen.
Željo po obisku otoka je nedavno izrazil tudi republikanec Kevin McCarthy, ki je najverjetnejši naslednik Nancy Pelosi na čelu predstavniškega doma.
Oba voditelja sta mesece pred srečanjem vodila ostro retoriko glede bilateralnih odnosov, a sta morala oba konsolidirati moč na domačem terenu. Xiju je to uspelo na kongresu komunistične stranke v začetku meseca, Bidnova administracija pa se je prejšnji teden izognila t. i. rdečemu valu, saj je njegova demokratska stranka obdržala večino v senatu.
Bloomberg
Trgovina
Trgovinski odnosi med Kitajsko in ZDA so se pričeli krhati v času mandata prejšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ko sta obe državi uvajali vrsto uvoznih tarif na kitajske oziroma ameriške izdelke. Biden se zavzema za normaliziranje odnosov z najpomembnejšo trgovinsko partnerico, a obenem nadaljuje mnogo Trumpovih politik, med njimi omejevanje dostopa Kitajske do najnaprednejših polprevodnikov.
Kitajska ameriške poskuse omejevanja dostopa do ključne tehnologije kritizira kot vzdrževanje "ameriške hegemonije".
Srečanje med Xijem in Bidnom pozorno opazujejo na primer pri proizvajalcu letal Boeing, ki že tri leta in pol na Kitajsko ni dostavil niti enega letala 737 Max, poroča Bloomberg. Slednje je posledica tako napetosti med državama kot tudi globalne pandemije in dveh letalskih nesreč s smrtnim izidom. Kitajska je nekdaj predstavljala četrtino prodaje Boeingovega najbolj priljubljenega modela, sedaj pa ta trg obvladuje rival Airbus.
Ukrajina
Biden je od Xija terjal tudi odločnejšo obsodbo ruske invazije na Ukrajino. Kitajska je nedavno posvarila pred uporabo jedrskega orožja v Evropi, s čimer je pred aneksijo vzhodnoukrajinskih regij grozil Putin, sicer pa se Kitajska ni pridružila sankcijam, ki so jih proti Rusiji uvedle zahodne države. Poleg tega so po invaziji povečali uvoz ruske nafte in zemeljskega plina, medtem ko zahodne države skušajo zmanjšati odvisnost od ruskih energentov.
ZDA in Rusija prejšnji teden na multilateralnem vrhu v Kambodži nista uspeli oblikovati skupne izjave o situaciji v Ukrajini. Ruski minister Lavrov je to pripisal vztrajanju ZDA, da invazijo opišejo kot vojno in ne kot posebno vojaško operacijo, kot invazijo še vedno imenujejo ruske oblasti. Svetovalec za nacionalno varnost pri Beli hiši Jake Sullivan pa je zatrdil, da bi skupne točke še vedno lahko našli na Baliju.
Toda tudi med članicami G20 ni konsenza glede poimenovanja ruskega napada na Ukrajino, saj Rusijo zavrača oznako, na vrhu pa bi jo lahko podprla Kitajska in nekatere države v razvoju. Tako bi lahko vrh G20 prvič v svoji zgodovini zasedanje končal brez skupne izjave udeleženih.
"Želim si, da bi bil predsednik Putin prisoten, da bi lahko imeli debato osebno in da bi mu lahko povedali, kaj si mislimo o njegovi grozni vojni," je za Bloomberg TV povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki na Baliju zastopa Evropsko unijo (EU).
Bloomberg
Turški predsednik Erdogan postaja pomemben diplomat
Erdogan prihaja na Bali kot pomembna vezna točka med ruskim predsednikom in večino preostalih držav. Turčija je igrala osrednjo vlogo pri pogajanjih za vzpostavitev izvoznega koridorja za ukrajinsko žito v Črnem morju. Septembra so posredovali tudi pri izmenjavi ujetnikov med Rusijo in Ukrajino. Erdoganu to diplomatsko držo omogoča dejstvo, da ni izbiral strani v konfliktu in ni uvedel sankcij proti Rusiji. Kljub članstvu v zahodnem zavezništvu NATO je Turčija pred leti kupila protiraketni sistem od Rusije.
Nedavno je Putin odstopil od dogovora o izvoznem koridorju, a so Erdogan in pogajalci iz Združenih narodov (OZN) prepričali Rusijo, da se mu ponovno pridruži. Na vprašanje novinarjev, kako mu je to uspelo, je Erdogan odvrnil, da naj to prepustijo njemu. "Najprej moram povedati Bidnu," je še dejal.
Erdogana naslednje leto čakajo volitve, njegovi diplomatski uspehi pa vsaj do neke mere odtehtajo padajočo podporo doma, kjer inflacija še vedno presega 80 odstotkov, Istanbul pa je to nedeljo pretresel bombni napad, ki ga turške oblasti pripisujejo terorizmu.
