EU v regulacijo digitalnih trgov, spletni velikani se upirajo

Dva svežnja zakonov Evropske komisije uporabniku obljubljata več izbire, nižje cene in več varnosti na spletu – a Big Tech še ni rekel zadnje.

Evropska Unija ostaja trn v peti tehnoloških velikanov iz Silicijeve doline. Z omejevanjem njihove moči se ne zaustavlja zgolj pri enotnih USB priključkih ali sankcijah Googlu zaradi omejevanja konkurence.

Zakon o digitalnih trgih (Digital Markets Act – DMA, angl.) in Zakon o digitalnih storitvah (Digital Services Act – DSA, angl.) je Evropska komisija predlagala v decembru leta 2020. Marca letos so skupaj z Evropskim parlamentom in Evropskim svetom dosegli politični dogovor o DMA, aprila pa še o DSA.

Zakona čakata formalno odobritev teh dveh zakonodajnih teles EU, preden uradno stopita v veljavo. Z novimi ukrepi se EU uveljavlja kot pionir na področju regulacije digitalnih trgov. Zakonodaje drugih držav povečini še niso ujele koraka s hitro širitvijo novih digitalnih tehnologij, ki so danes praktično vseprisotne.

Bloomberg

Kaj vključujeta zakona?

DMA naslavlja neenakost in pomanjkanje konkurence na digitalnih trgih. Zakon določa pogoje delovanja t.i. "vratarjem" (gatekeepers, angl.) oziroma velikim spletnim platformam, kot sta Google in Facebook. Od njih zahteva, da svojih robustnih baz uporabnikov, na katere se zanašajo tudi druga spletna podjetja, ne zlorabljajo sebi v prid.

Vratarji tako ne bodo smeli svojih produktov in storitev ponujati uporabnikom preferenčno, torej na račun drugih produktov in storitev, niti ne bodo smeli uporabnikom preprečiti povezovanja z drugimi podjetji izven svojih platform.

V primeru kršitev zakon predvideva kazni do 10 odstotkov globalnih letnih prihodkov podjetja, za ponavljajoče se krštive pa tudi do 20 odstotkov. Po uradnem sprejetju zakona bodo imeli deležniki na trgu šest mesecev časa za uskladitev z zakonodajo.

DSA obsega vse vrste spletnih storitev, od ponudnikov internetnega dostopa do oblačnih storitev in spletnih platform vseh velikosti. Uvaja predvsem odgovornost spletnih platform do svobode izražanja in preganjanja lažnih novic ter nelegalnih vsebin na svojih straneh. Vključuje tudi pomembne zahteve po transparentnosti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob političnem dogovoru Komisije, Parlamenta in Sveta EU opisala DSA kot "zagotovilo, da spletno okolje ostane varno in da bo ščitilo svobodo izražanja ter priložnosti za spletna podjetja."

Bloomberg

Komisarka in glavna strateginja evropske digitalne politike Margrethe Vestager pa pravi, da z DSA "ustvarjamo varno in odgovorno spletno okolje. Platforme morajo biti transparentne glede svojih moderatorskih odločitev, preprečiti morajo viralno širjenje nevarnih dezinformacij in morajo se izogibati ponujanju nevarnih produktov na svojih straneh."

Zakon predvideva tudi prepoved usmerjenega oglaševanja otrokom in prepoved uporabe določenih podatkov za namene spletnega oglaševanja, vključno z etnično pripadnostjo, političnimi prepričanji in spolno usmerjenostjo. Od spletnih platform zahteva večjo transparentnost do uporabnika glede spletnega oglaševanja in priporočil vsebin.

DSA bo veljaven 15 mesecev po sprejetju v Parlamentu in Svetu oziroma od 1. januarja 2024, kar pride pozneje. Za večje spletne platforme bo stopil v veljavo že štiri mesece po sprejetju.

Lobiranje spletnih velikanov

Prav potencialne omejitve spletnega oglaševanja so največja koščica v grlu spletnih velikanov. Agresivno zbiranje podatkov o uporabnikih in deljenje teh podatkov z oglaševalci je namreč glavni poslovni model večine spletnih korporacij.

Google, Apple, Facebook, Microsoft in Amazon – t.i. velika peterica – so v letu 2021, po predlogu Komisije, znantno povečali svoje izdatke za lobiranje evropskih inštitucij, kot kažejo podatki organizacije Corporate Europe Observatory (CEO).

 

 

Skupno je peterica v letu 2021 zapravila več kot 27 milijonov evrov za lobiranje, navaja CEO.

Pri lobiranju jim je na roko šla tajnost t.i. trilogov, tj. usklajevanja vseh treh zakonodajnih teles EU (Komisija, Parlament, Svet). Medtem ko so ti pogovori potekali stran od oči javnosti, so korporativni lobisti skušali vplivati na odločevalce, ugotavljajo pri CEO in pozivajo k večji transparentnosti evropskih inštitucij.

Dokumenti, ki jih je CEO pridobil od Evropske komisije in švedske vlade z uveljavljanjem prostega dostopa do informacij, kažejo na nasprotovanje korporacij, zlasti Googla, omejitvi t.i. nadzorovalnih ali sledilnih oglasov (surveillance ads, angl.), kjer se uporabniku med spletno aktivnostjo sledi in na podlagi iskalnih navad gradi potrošniški profil.

Google se je še pred začetkom trialoga trikrat sestal z evropsko komisijo glede regulacije ciljnega oglaševanja, v času trialoga pa so lobisti skušali ustvariti nestrinjanje med EU inštitucijami, tudi s posredovanjem pri nacionalnih vladah. Najstrožje stališče o ciljnem oglaševanju je zavzel Evropski parlament, ki mu nasprotuje, medtem ko sta Komisija in Svet zadovoljna s postavko transparentnosti do uporabnika in prepovedi oglaševanja otrokom.

Bloomberg

Švedski Spotify je švedski vladi v svojih predlogih februarja letos zatrdil, da bi "splošna prepoved ciljnega oglaševanja mladoletnikom negativno vplivala na razvoj brezplačnih pretočnih storitev, ki so zelo popularne pri mladih ljudeh različnih starosti," kot poroča CEO.

Googlov glavni argument naj bi bil, da bi omejitev ali prepoved trenutnega modela oglaševanja najbolj prizadela majhna in srednje velika podjetja, kažejo objavljeni dokumenti. Prihodki Googla in Facebooka skoraj v celoti temeljijo na oglaševanju. Google je v letu 2021 od 256,7 milijard dolarjev skupnih prihodkov kar 209,5 milijard dolarjev ustvaril preko oglaševanja.

Morda pa Google sebe vidi kot srednje veliko podjetje ali le majhen startup, ki skuša uspeti navkljub strogi regulaciji.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar