.webp){kind=icon}
Podatki o finančnem stanju držav regije Adria kažejo, da so uspele vlade občutno zmanjšati proračunski primanjkljaj v primerjavi z lanskim letom. Ohlajanje potrošnje in pomoč države za blažitev energetske draginje pa bi lahko sliko javnih financ do konca leta poslabšala. O stanju slovenskih javnih financ je za Bloomberg Adria TV govoril Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta RS. Objavljamo krajši povzetek intervjuja.
Kolikšno povečanje državne porabe za financiranje energetske krize je še vzdržno?
"V formalnem smislu je manevrski prostor še dokaj velik, kajti vlada je z rebalansom predvidela sorazmerno visoko porabo. Po naši oceni je predvidena poraba nerealno visoka in bo verjetno realizirana precej nižje. Če ocenjujemo ukrepe za blaženje energetske krize, zaenkrat obsegajo le eno desetino tistega, kar smo porabili za kovidno krizo. Vendar je zelo pomembno, da so ukrepi, ki jih sprejema vlada, učinkoviti, dobro usmerjeni in začasni. Ne glede na kratkoročno dobre rezultate je proračun RS še vedno proračun s primanjkljajem. Vsak evro kakršnih koli javnih izdatkov pomeni tudi evro povečanja javnega dolga."
Preberi še
Ukrepi za blažitev draginje bodo letos stali 650 milijonov evrov
Od začetka epidemije je bilo za protikoronski ukrepe iz državnega proračuna namenjenih 5.430 milijonov evrov.
05.09.2022
Kračun: Naslednje leto nas čaka zadolžitev za štiri milijarde evrov
O stanju slovenskih javnih financ in vladni politiki ter o fiskalni in monetarni politiki na ravni EU smo se pogovarjali z dr. Davorinom Kračunom, predsednikom Fiskalnega sveta RS.
30.08.2022
Po predlogu rebalansa proračuna: Rekordna poraba javnih financ
Proračunski odhodki bodo v letu 2022 po rebalansu znašali približno 14,5 milijarde evrov, kar je okoli 600 milijonov evrov več.
25.08.2022
V prihodnjem letu je pričakovati oslabitev gospodarskih obetov. Bo to upoštevano v proračunih za leti 2023 in 2024?
"Zakonodaja narekuje, da je proračun usklajen z gospodarskimi napovedi, zato pričakujemo, da bomo ob koncu leta ugotovili, da je proračun v skladu z napovedmi ekonomistov."
Kakšno je splošno stanje slovenskih javnih financ?
"Likvidnost je zaenkrat dobra, ampak se kopičijo tveganja. Kar se tiče javnega dolga, je ta še vedno pod povprečjem Evropske unije, ampak ima v zadnjih letih nadpovprečno visoko dinamiko, torej narašča hitreje kot pri naših evropskih partnerjih. Slovenija ima velik strukturni primanjkljaj in s svojo zakonodajo ni naslovila ključnih problemov, ki nas čakajo na srednji in dolgi rok. Okrog zdravstvene reforme potekajo politične razprave; verodostojnih izračunov o tem, kakšen bo njen vpliv na javne finance, pa še nimamo."
Kaj menite o opustitivi fiskalnega pravila, ki ga upošteva vse manj držav?
"To bi bil finančni samomor. Njegov namen je predvsem, da utrdi zaupanje finančnih trgov v javne finance držav članic Evropske unije (EU). Kajti o tem, kakšne so javne finance, konec koncev odločajo investitorji. Kar je trenutno aktualno v EU, je sprememba fiskalnih pravil, s tem pa tudi večje zaupanje v trdnost evropskih javnih financ. Fiskalno pravilo je formalno začasno suspendirano, tako bo tudi v letu 2023. Pomembno pa je poudariti, da ne glede na to, ali fiskalno pravilo velja ali ne, morajo javne finance vzbujati zaupanje, kajti samo tako države ne bodo imele problemov z refinanciranjem javnega dolga."
