Davorin Kračun, Fiskalni svet: 'Vlada bo brez reform plačala ceno na volitvah'

Državni proračun je v prvem polletju beležil 346 milijonov evrov primanjkljaja, brez neposrednega učinka interventnih ukrepov pa bi ta znašal 60 milijonov evrov, na podlagi predhodnih podatkov ugotavlja Fiskalni svet RS.

V času, ko je vlada v aktivni fazi priprave proračunov za prihodnji dve, Fiskalni svet opozarja, da je preglednost javnih financ slabša kot pred epidemijo, kar otežuje načrtovanje in spremljanje fiskalne politike.

O tem je za Bloomberg Adria TV govoril Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta Republike Slovenije.

V Fiskalnem svetu ponovno opozarjate na prekomerno načrtovanje porabe, zaradi česar naj bi bil primanjkljaj konec leta nižji od načrtov. Kakšna so priporočila vladi?

Ta praksa je postala izrazita ob začetku epidemije, ko je bilo treba biti pripravljen tudi na nepričakovane dogodke. Se je pa očitno pokazalo, da si načrtovalci s tem zagotovijo določeno stopnjo udobja. In zaradi tega se ta praksa s koncem epidemije tudi ni končala.

Je pa res, da takšno načrtovanje vodi v neracionalno porabo javnega denarja, da daje proračunskim porabnikom iluzijo, da je na razpolago več denarja, da si lahko več privoščijo.

Kar bi lahko priporočali vladi, je, da naj bo proračunsko načrtovanje realistično, verodostojno in transparentno. 

Kako ocenjujete načrtovana proračuna za 2025 in 2026, vlada povečuje izdatke za področja obrambe, gospodarstva, tudi naravnih virov in okolja. Je to odziv na realne razmere? Kje so možno prihranki?

Težko bi govorili o realnosti. Najprej moramo priti do kakovostnih, verodostojnih ocen realizacije za letos, ki lahko predstavljajo osnovo za prihodnje leto, tako da je v tem trenutku še težko dati oceno. Je pa jasno, da mora vlada izbrati politične prioritete, ampak pod črto je treba upoštevati okoliščine, fiskalne omejitve in te bodo bolj jasne proti koncu leta, septembra, ko bo treba predložiti proračunske dokumente in fiskalno-strukturni načrt Evropski komisiji.

Bloomberg Adria

 

Preglednost javnih financ je slabša kot pred epidemijo, opozarjate, zakaj in kakšne so posledice tega? Zakaj je preglednost ključna?

Preglednost je ključna, kajti samo izpostavljenost kritiki lahko prepreči morebitna neracionalna dejanja. Da so neracionalna dejanja možna, smo videli pred tudi nekaj meseci. Slabša preglednost pa je po eni strani lahko rezultat objektivnih dejavnikov, po drugi strani pa so ukrepi za omilitev posledic šokov vladam dali priložnost, pa ne samo tej vladi, ampak tudi prejšnji, da naslovijo določene težave, ki sicer s samimi šoki niso neposredno povezane.

Problematično je parcialno naslavljanje določenih izzivov, če zdravstveno reformo začnemo pri repu z ukinitvijo participacije in zavarovanja. To seveda oslabi pozicijo, da bi se lotili resne reforme na področjih, kjer je potrebna.

Pri dejavnikih netransparentnosti moram omeniti več kot milijardo evrov v več kot desetih proračunskih skladih, kar seveda pomeni težave v nadzoru. Rezerve so sicer koristne, ampak so manj transparentne kot takrat, kadar ima proračunski denar točno določene cilje.

Katere so pomanjkljivosti proračunskega načrtovanja? Kako naj vlada pristopi k načrtovanju proračunov, ki so v pripravi? 

Ključna pomanjkljivost je kratkoročna usmerjenost fiskalne politike. Denimo v preteklem letu smo trikrat menjali proračunske okvire in ob vsaki menjavi je bil okvir porabe povečan. Na koncu pa sploh ni bil realiziran. Potem je tu premalo realistično načrtovanje, zlasti na področju porabe. Redno imamo precenjene investicije, socialni transferji pa so praviloma podcenjeni.

Glede zakonodajnih predlogov moram opozoriti, da so običajno oziroma večkrat pomanjkljivo ocenjene javnofinančne posledice zakonov, ki sicer po osnovi niso javnofinančni. Te posledice potem povzročajo presenečenja, ko je treba naslednja leta v proračunu predvidevati porabo, ki jo ti zakoni zahtevajo. V proračunskih načrtih pa ni bila zajeta. 

To smo videli pri dolgotrajni oskrbi. Reforme so ključne za dolgoročno vzdržnost javnih financ, na to nas je v začetku meseca opozoril tudi OECD. Se strinjate z opozorili? Je vlada na pravi poti z reformami, je dovolj hitra?

Z reformami je tako, da je praviloma pravi čas zanje na začetku mandata. Zato, ker reforme pomenijo, da se mora precej ljudi, institucij posloviti od svoje cone udobja, da se razmere spreminjajo in zato reforme niso popularne.

Seveda preprečujejo katastrofo v prihodnosti, ampak ker kratkoročno politično niso priljubljene, se jih razumne vlade lotijo na začetku mandata. Zdaj je minilo že pol mandata vlade. Večina reform je ostala pri obljubah in zaradi tega bo velik izziv izpeljati vse načrtovane reforme, ki pa so seveda na različnih področjih nujne. To je tudi jasno pokazala tudi analiza OECD.

Na nek način bi lahko rekli, da si vlada kupuje drugi mandat, saj reforme še ne bodo prehitro začele veljati, ampak tu sva na področju špekulacij? 

Ampak o tem bodo odločali volivci. Če pa ne bo ključnih reform, potem pa lahko vlada seveda pozabi na drugi mandat. Vidimo, da nekateri pojavi, kot so vrste v zdravstvu ali neodzivnost upravnih organov na upravičene vloge državljanov, povzročajo slabo voljo, in ne glede na to, ali je vlada kriva ali ne, bo na koncu plačala račun na volitvah.

Pogovor si lahko pogledate v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar