Kračun o proračunskih načrtih: Odhodkovni pritiski na vlado veliki

Fiskalni svet je objavil oceno proračunskih dokumentov za obdobje 2023 do 2026, v kateri opozarja, da bi morala fiskalna politika čim prej nasloviti vzdržnost sistemov socialnega varstva, brzdati rast tekoče porabe. Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je za Bloomberg Adria dejal, da so "odhodkovni pritiski veliki, saj je veliko težav v državi, ki zahtevajo reševanje z javnimi sredstvi". Med temi je naštel socialno varstvo, pa problem plač in plačnih razmerij v javnem sektorju, pa tudi nekaj že sprejetih odločitev, ki tudi zahtevajo javnofinančne odhodke, kot je dolgotrajna oskrba.

Fiskalna politika bi morala čim prej nasloviti vzdržnost sistemov socialnega varstva, brzdati rast tekoče porabe in s tem zagotavljati vzdržnost dolga, s sistemskimi ukrepi pa skrbeti za  ustrezno naslavljanje razvojnih izzivov. Že osnovni scenarij osnutka Programa stabilnosti 2023, sploh pa z njim povezana tveganja, kaže na potrebo po izvedbi reform, ki bi zagotavljale dolgoročno vzdržnost javnih financ. Za te bi moral biti določen primeren in postopni vrstni red uvajanja, podprt z verodostojnimi ocenami njihovih javnofinančnih in makroekonomskih učinkov.

"Vlada in državni zbor se soočata z ogromno problemi, a na drugi strani so javnofinančni prihodki, ki ne bodo nujno tako visoki, kot je to določeno v proračun. V primeru recesije, tako v Sloveniji ali pa pri naših glavnih trgovinskih partnericah, pa bi ti lahko upadli," pravi Kračun. Pri sprejemanju proračunov je potrebno upoštevati vse okoliščine, saj se tveganja stopnjujejo javnofinančna situacija pa je slabša, kot je bila lani v enakem času.  

Več bo jasno jeseni

Naravnanost fiskalne politike, predvidena v srednjeročnih proračunskih dokumentih, je v obdobju 2023-2026 po oceni fiskalnega sveta povprečju nevtralna, vendar projekcije nakazujejo precej omejen manevrski prostor za parcialne diskrecijske ukrepe fiskalne politike. Te bi morali nadomestiti sistemski ukrepi, ki bodo zagotovili dolgoročno vzdržnost javnih financ.

"Zanima nas, kako bo vlada naslovila vse izzive, s katerimi se sooča, ob dejstvu, da so javnofinančna sredstva omejena. Kako bo to reševala, pa bomo izvedeli jeseni," dodaja Kračun. Z letom 2024 bodo po slabih štirih letih prenehale veljati izjemne okoliščine, vendar smernice Evropske komisije glede delovanja fiskalne politike v letu 2024 žal, tako Kračun, še naprej dopuščajo precejšno mero diskrecije pri ocenjevanju proračunskih dokumentov, ugotavlja fiskalni svet.

Primanjkljaj naj bi se do leta 2026 znižal na 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) kar bi bilo za dve odstotni točki manj kot v zadnjem letu pred epidemijo, predvsem zaradi predvidenega bistveno nižjega deleža prihodkov v BDP. Rast tekoče porabe naj bi bila sicer v povprečju obdobja projekcij več kot dvakrat višja kot v obdobju pred epidemijo, kar je predvsem odraz visoke inflacije, a bo njen delež v BDP razmeroma konstanten in ne bo pomembno vplival na spremembo salda.