Fiskalni svet ostro nad vladni državni proračun: 'Nerealistično'

Skupni primanjkljaj naj bi prihodnje leto znašal 1,9 milijarde evrov, je razvidno iz pripravljenega proračuna. Za leto 2026 je predvideno občutno znižanje primanjkljaja, a projekcija znova ne ustreza kriterijem ustreznega scenarija nespremenjenih politik, opozarja Fiskalni svet RS, ki ga vodi Davorin Kračun.

V predlogih proračunov je poraba po mnenju fiskalnega sveta znova zastavljena visoko, kar jim otežuje celovito oceno. "Nadaljevanje ne dovolj realističnega načrtovanja je posledica razdrobljenosti proračunskega procesa, ki ga bolj kot jasne usmeritve ekonomske politike zaznamuje zadovoljevanje zahtev posameznih uporabnikov," po pregledu proračunov za leti 2025 in 2026 ugotavlja fiskalni svet.

Že pred časom je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun na RTV Slovenija pojasnjeval, zakaj je pomembno, da je načrtovanje kar se da realno: "Če je načrtovana poraba višja, kot je potem realizirana in se proti koncu leta pokažejo morebitni presežki, to daje napačen vtis, da je denarja dovolj in lahko iz predalov potegnemo tudi tiste načrte, ki niso dovolj dobro pripravljeni in kjer bi ta presežek denarja bilo dobro izkoristiti."

Opomnil je na primere nakupa stavbe na Litijski do nabave 13 tisoč računalnikov. "Navidezno obilje denarja je povzročilo, da pride do njegove neracionalne porabe. Zato je pomembno, da bi v sistem načrtovanja vključevala realnost porabe, srednjeročni pogled, da ne nihamo iz ene skrajnosti v drugo, ampak da ohranimo določeno stabilnost tudi na dolgi rok," je jasen.

Previsoko načrtovanje

Okrepila se bosta tako rast prihodkov kot odhodkov (brez učinka interventnih ukrepov). Predviden obseg investicij predstavlja tri odstotke BDP, kar fiskalni svet ocenjuje za optimistično: "Previsoko načrtovanje je deloma posledica sistema načrtovanja investicij, ki bi v primeru izboljšanja vodil ne le k bolj realističnim proračunskim dokumentom, ampak tudi k učinkovitejši porabi."

K rasti prihodkov bodo ključno prispevali davčni prihodki - kar dve tretjini -, kar je podobno kot letos. Spremenjena bo le struktura: "Precej manjši kot letos naj bi bil predvsem prispevek prihodkov iz dohodnine, kar bo posledica uskladitve dohodninskih razredov in in olajšav z rastjo plač."

Rast porabe naj bi znašala 12,3 odstotka ali okoli trikrat toliko kot je dolgoletno povprečje. "Med ključnimi razlogi za predvideno visoko rast sta predpostavka o za skoraj tretjino višjih investicijah in rast odhodkov rezerve." Predviden obseg investicij brez interventnih ukrepov naj bi obsegal tri odstotke BDP, potem so tu še višji stroški dela kot posledica plačnega dogovora. Pri tem opozarjajo na transfere posameznikom in gospodinjstvom, ki naj bi ostali na enaki ravni kot letos, kar pa ob "zakonsko določeni uskladitvi z letošnjo inflacijo ni realistično brez zmanjšanja števila upravičencev ali zmanjšanja zakonsko določenih pravic".     

Fiskalni svet ob napovedanih reformah na področju zdravstva ocenjuje, da prihodki iz socialnih prispevkov tudi v prihodnje ne bodo zadostovali za pokrivanje obvezne obveznosti zdravstvene blagajne. Dodatni transferi v ZPIZ, ki zagotavlja izravnanost blagajne v obdobju 2024-2026, bodo v povprečju znašali 1,5 odstotka BDP: "Takšno raven ocenjujemo kot visoko glede na dejstvo, da so vplačani socialni prispevki na zgodovinsko visoki ravni zaradi rekordne ravni zaposlenosti in visoke rasti plač."

 

 

Tveganja za odstopanja

Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje od 2025 do 2028, ki ga je vlada prvič pripravila v okviru spremenjenega sistema ekonomskega upravljanja v EU, "nakazuje pot javnih financ, ki bi vodila k vzdržnosti javnega dolga na srednji rok in hkrati predstavlja zavezo glede rasti očiščenih izdatkov." 

Fiskalni svet komentira, da bi zlasti v drugem delu izvajanja načrta lahko prišlo do odstopanj od ciljnega salda in dolga: "Večji primanjkljaj bi bil zlasti posledica povečanja izdatkov za plače in tudi zdravstvo." Dodajajo, da že sprejeti ukrepi, predvsem mislijo na povečano davčno obremenitev, tako ne bi zadoščali za financiranje celotnega pričakovanega povečanja izdatka, kar nakazuje na potrebo po dodatnih kompenzacijskih ukrepih.

V poročilu zapišejo tudi, da bi sprejetje že predstavljene pokojninske reforme že v obdobju tega načrta omogočilo določen manevrski prostor fiskalne politike, predvsem pa pomembno prispevalo k vzdržnosti dolga.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar