.webp){kind=icon}
"Finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu ocenjujemo na okoli 325 milijonov evrov, učinek vseh ukrepov pa na okoli 650 milijonov evrov," so v septembrski mesečni informaciji zapisali pri Fiskalnem svetu RS. Prihodnje leto bi po oceni doslej sprejeti ukrepi z učinkom na državni proračun znašali okoli 150 milijonov evrov, skupaj pa okoli 250 milijonov evrov.
"Ukrepi za omilitev posledic draginje so podobni kot v drugih državah, vendar v precejšnjem deležu niso tudi usmerjeni. To se lahko ob pričakovanem vedno bolj omejenem fiskalnem prostoru izkaže za neučinkovito ukrepanje, ki je tudi v nasprotju s priporočili mednarodnih institucij," opozarja fiskalni svet.
Kljub temu bi moral biti primanjkljaj letos ne glede na sprejete ukrepe za omilitev posledic draginje manjši, kot je bilo predvideno v spremembah veljavnega proračuna. "V zadnjih štirih mesecih leta sicer pričakujemo upočasnitev rasti prihodkov, a hkrati veljavni proračun omogoča obrat v gibanju porabe, ki bi lahko bila za doseganje proračunskih projekcij medletno višja za 12 odstotkov, pri čemer bi primanjkljaj do konca leta lahko znašal kar 2.130 milijonov evrov," so izračunali pri fiskalnem svetu.
Preberi še
Kračun: Naslednje leto nas čaka zadolžitev za štiri milijarde evrov
O stanju slovenskih javnih financ in vladni politiki ter o fiskalni in monetarni politiki na ravni EU smo se pogovarjali z dr. Davorinom Kračunom, predsednikom Fiskalnega sveta RS.
30.08.2022
Po predlogu rebalansa proračuna: Rekordna poraba javnih financ
Proračunski odhodki bodo v letu 2022 po rebalansu znašali približno 14,5 milijarde evrov, kar je okoli 600 milijonov evrov več.
25.08.2022
Vlada namerava ob pripravi rebalansa povečati najvišjo dovoljeno mejo odhodkov državnega proračuna za še 600 milijonov evrov. "Temu bi se lahko izognila ob ustrezni prerazporeditvi porabe zlasti ob prepoznanju nerealističnih investicijskih načrtov," pravijo na fiskalnem svetu.
Kot poudarjajo, je izraba prihodkov, ki izvirajo iz visoke inflacije za povečanje porabe namesto za znižanje dolga, glede na visoka tveganja za srednjeročno in dolgoročno javnofinančno vzdržnost Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU neustrezna. "V primeru uresničitve napovedanega dviga dovoljene porabe se bo nadaljevala praksa iz preteklih dveh let, ko je bilo proračunsko načrtovanje v času izjemnih okoliščin netransparentno in neverodostojno," pravi fiskalni svet.
Ob tem bo imela le polovica ocenjenega letošnjega finančnega učinka posledice za državni proračun. "Velik del ukrepov pa bo vplival na zmanjšanje namenskih sredstev za financiranje zelenega prehoda, kar bo skupaj z odsotnostjo ukrepov, ki bi vodili v zmanjšanje porabe fosilne energije, povečalo bremena javnofinančnega financiranja na srednji oziroma dolgi rok," dodaja fiskalni svet.
Za protikoronske ukrepe namenjenih 5.430 milijonov evrov
Odhodki državnega proračuna za protikoronske ukrepe so v prvih osmih mesecih letos znašali 637 milijonov evrov, po veljavnem proračunu pa naj bi bilo letos za te ukrepe namenjenih 863 milijonov evrov. Od začetka epidemije marca 2020 je bilo za protikoronske ukrepe iz državnega proračuna namenjenih 5.430 milijonov evrov.
"Letos glavnino sredstev predstavljajo odhodki za obvladovanje epidemije, zlasti stroški testiranja in cepljenja. Za že tretji solidarnostni dodatek upokojencem v času epidemije je bilo namenjenih 68 milijonov evrov, 47 milijonov evrov je znašalo povračilo izvajalcem zdravstvene dejavnosti za pokrivanje izpada prihodkov zaradi skrbi za paciente s covidom-19, na ZZZS je bilo prenesenih 93 milijonov evrov (glavnina avgusta), izplačila turističnih bonov pa so znašala 113 milijonov evrov," našteva fiskalni svet.
