.webp){kind=icon}
Ameriški predsednik Joe Biden je bil v nedeljo zvečer gost televizijske oddaje 60 minutes na televizijski mreži CBS. V njej je potrdil, da so ZDA pripravljene vojaško podpreti in tudi s svojimi vojaki braniti Tajvan, če bi se Kitajska odločila za vojaški napad na otok.
Novinar Scott Pelley je Bidna vprašal, ali bodo ZDA branile Tajvan. "Da, bodo, če bi res prišlo do vojaškega napada," je odgovoril ameriški predsednik, nato pa je znova potrdil tudi, da bi ZDA ukrepale in poslale vojaško pomoč, vključno s svojimi vojaki, na ozemlje Tajvana, če bi se Kitajska odločila za vojaški napad.
V intervjuju je sicer Biden potrdil tudi, da Združene države Amerike še vedno podpirajo politiko ene Kitajske, na podlagi katere se izogibajo mednarodnemu priznanju neodvisnosti Tajvana in obvezujoči vojaški pomoči. "Še vedno se držimo dogovora, ki smo ga podpisali dolgo nazaj. To pomeni, da spoštujemo ozemeljsko suverenost Kitajske, Tajvan pa je pri svojih odločitvah glede samostojnosti povsem neodvisen. Ne želimo se vmešavati v njihove odločitve glede samostojnosti," je odgovoril Biden.
Preberi še
Xi: Kitajska in Rusija lahko vneseta stabilnost v kaotičen svet
Kitajski predsednik se je v Uzbekistanu srečal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom.
15.09.2022
Mlačen odziv glede Tajvana razburil kitajsko javnost
V odgovor na obisk predsednice predstavniškega doma Pelosi je Kitajska napovedala vojaške vaje, tudi v teritorialnih vodah Tajvana. Kitajci kljub temu ukrepe ocenjujejo kot nezadostne.
03.08.2022
Nancy Pelosi pristala na Tajvanu kljub kitajskim svarilom
Kitajska v odgovor napovedala pomorske vojaške vaje med 4. in 7 avgustom.
02.08.2022
Biden je že vsaj štirikrat v različnih govorih ponovil zavezo, da bi ZDA v primeru napada branile Tajvan, kar je sprožilo proteste iz Pekinga, hkrati pa pod vprašaj postavilo politiko ZDA glede tega, da se v vprašanje neodvisnosti Tajvana ne bodo vmešavale. Kitajska Tajvan obravnava kot svoje ozemlje, čeprav komunistična partija na otoku nikoli ni vladala. Ob tem Kitajci ne izključujejo možnosti vojaškega posredovanja, če bi se Tajvan odločil uradno razglasiti neodvisnost.
Politika Bele hiše in politka Bidna nasprotujeta druga drugi
"Kitajska že dolgo predvideva, da bi Združene države branile Tajvan, če bi prišlo do spopada, tako da to ne spreminja načrtov kitajskih voditeljev. Če bi Biden resno razmišljal o ameriškem vojaškem posredovanju na Tajvanu, bi imele aktivnosti za povečanje zmožnosti posredovanja ameriške vojske v primeru napada precej večjo prioriteto," ocenjuje Bonnie Glaser, direktorica oddelka za Azijo pri skladu German Marshall.
Kitajsko-ameriški odnosi so se poslabšali po obisku predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi na Tajvanu na začetku avgusta. Kitajska je odgovorila z obsežnimi vojaškimi vajami in izstopila iz pogovorov o podnebnih spremembah. Vseeno na sporedu še vedno ostaja prvo srečanje Xi Jinpinga in Bidna v živo, ki je načrtovano za november.
"Največji problem je, da so izjave Bele hiše o politiki glede Tajvana in izjave predsednika Bidna glede tajvanskega vprašanja velikokrat v nasprotju druga z drugo. Predsednik je že večkrat potrdil zavezo o ameriški vojaški pomoči Tajvanu, a tokratne izjave nosijo posebno težo, saj v kongresu ravno debatirajo o zakonu o politiki do Tajvana," razmišlja Lev Nachman, profesor na univerzi v Chengchiju.
Če bo omenjeni zakon sprejet, bi se lahko odnosi med Kitajsko in ZDA še poslabšali, saj bi Tajvan dobil status pomembnega zaveznika, ki ni del zveze NATO, zato bi mu ZDA lahko poslale še več vojaške opreme.
