Ob predstavitvi zakona, ki bo urejal kratkoročno oddajanje stanovanj, maja letos je ministrstvo napovedalo, da bo končni predlog znan septembra. Na ministrstvu za gospodarstvo zdaj pravijo, da so na predlog prejeli preveč pripomb in da ga bodo v vlado poslali še letos.
Glavna cilja zakona o gostinski dejavnosti, kamor sodi tudi kratkoročno oddajanje stanovanj, sta bila po besedah predlagatelja dva. Prvi, da se uredi ta turistična dejavnost, drugi pa, da se z omejitvami omogoči več stanovanj za dolgoročni najem. Glavni očitki na spremembe zakonodaje so, da se pripravlja le zaradi težav prestolnice, kjer je iz leta v leto manj dolgoročnih najemniških stanovanj, ter da omejitve nikakor ne bodo vplivale na nepremičninski trg.
Zakon v neskladju z nekaterimi drugimi zakoni
Očitno se je predlagatelj tudi tokrat prenaglil. Po naših neuradnih informacijah so namreč na ministrstvu ugotovili, da je predlog v več členih v neskladju z drugimi zakoni in ga je treba spremeniti.
Preberi še
Najdražja stanovanja polletja: Za kvadratni meter do 11 tisočakov
Stanovanje v Rožni dolini, ki je bilo v 2016 prodano za 650 tisoč evrov, je letos kupca našlo za 1,58 milijona evrov.
09.09.2024
E-pismo: Komu je v interesu skrivanje podatkov?
Iz javne evidence o sklenjenih poslih predlagajo umik podatkov o identifikatorju nepremičnine.
07.09.2024
Kako se prepričamo, da ne kupujemo črne gradnje?
Najpogostejša neskladja pri gradnji so pri samostojnih hišah, redka pri stanovanjih, a ta so izjemno težko rešljiva.
06.09.2024
Kako bo hrvaški davek na nepremičnine udaril Slovence
Slovenci imajo na Hrvaškem več kot 115 tisoč nepremičnin.
06.09.2024
Katere banke dajo hipotekarno posojilo za nakup stanovanja na dražbi
Pri desetih bankah smo preverili, ali je mogoče najeti posojilo za nakup nepremičnine na dražbi.
04.09.2024
Gre predvsem za člen, pri katerem mora lastnik stanovanja spremeniti namembnost objekta. Po novem naj bi moral lastnik nepremičnine, če bo želel oddajati več kot 30 dni oziroma 150 dni na leto, če bo tako določila občina, spremeniti namembnost objekta v gostinsko dejavnost ter pridobiti uporabno dovoljenje. A bo to z vidika veljavnih predpisov v večini primerov neizvedljivo. V Sloveniji je namreč po podatkih statističnega urada kar okoli 80 odstotkov bivanjskih nepremičnin, zgrajenih pred letom 1991, ki za svojo namembnost niso potrebovale uporabnega dovoljenja.
Skoraj nemogoče je spremeniti namembnost objekta
Na to anomalijo so pred časom, ki se je očitno izkazala za veliko težavo zakonodajalca, opozorili tudi v Združenju sobodajalcev. Zapisali so, da za pridobivanje uporabnega dovoljenja, še manj pa spreminjanje namembnosti stavb ob veljavnih gradbenih predpisih in upravnih postopkih ni izvedljivo tako s pravnega kot tudi dejanskega vidika. Zlasti sporno je, da bi na to, ali bo posameznik lahko pridobil uporabno dovoljenje za že obstoječi objekt, vplivali dejavniki, na katere lastnik nepremičnine nima vpliva. Na primer: potreba po pridobitvi spremenjenega gradbenega dovoljenja, ki je pogojeno s pridobitvijo soglasja vseh solastnikov objekta, neskladnost s prostorskimi akti občine in podobno.
Ne ena, temveč dve vstopni točki
Prav tako novela zakona o gostinski dejavnosti ni skladna z uredbo, ki jo je marca letos potrdil evropski parlament. Ta uredba med drugim narekuje, da morajo države članice za lastnike nepremičnin, ki jo želijo kratkoročno oddajati, vzpostaviti enotno vstopno točko, kjer bodo lahko pridobili vsa potrebna soglasja. Po zdaj znanem predlogu zakona od sobodajalca zahteva, da najprej pridobi soglasje občine, šele nato pa svojo dejavnost registrira na Ajpesu.
A to naj bi bilo le nekaj težav, s katerim se srečujejo na ministrstvu. Na naša vprašanja, kdaj bo predstavilo končno različico zakona, to so spomladi obljubljali za september, so le skopo odgovorili: "Po javni razpravi osnutka predloga zakona o gostinstvu smo prejeli večje število mnenj in predlogov, večinoma glede ureditve oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem. Na podlagi tega pripravljamo besedilo predloga, ki pa bo predmet nadaljnjih usklajevanj z deležniki in resorji. Vladno obravnavo predloga načrtujemo še v tem letu. Ko bo predlog zrel za vladno obravnavo, ga bomo predstavili tudi javnosti."
Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah utegne ministrstvo konec leta novelo zakona še enkrat poslati v javno razpravo (prva razprava je potekala od konca maja do sredine junija), v vlado pa šele spomladi prihodnje leto.