Kako se prepričamo, da ne kupujemo črne gradnje?

Najpogostejša neskladja pri gradnji so pri samostojnih hišah, redka pri stanovanjih, a ta so izjemno težko rešljiva.

Uradnih podatkov, koliko črnih gradenj je v Sloveniji, ni. "Nekateri pravijo, da jih je celo pol milijona," pravi arhitekt Janez Gaberščik, ki se med drugim ukvarja z njihovo legalizacijo. "Največ primerov, predvsem neskladja, torej, da objekti niso zgrajeni v skladu z gradbenim dovoljenjem, je pri enostanovanjskih hišah. V večini primerov gre sicer za manjša neskladja, denimo, da je malo previsoko podstrešje, da je nekaj dozidano ali mogoče preblizu meji," pojasnjuje Gaberščik. Take primere je po njegovem mnenju lažje legalizirati.

Težava je v tem, da zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ni bilo prav nobenega nadzora, je jasen Gaberščik. "Preprosto je bila praksa, da je večina sicer pridobila ustrezna dovoljenja, a so potem gradili malo po svoje. Hiše so postajale večje, višje, s številnimi dozidavami v kasnejših letih. Nekako se je to štelo kot normalno. In danes pač imamo, kar imamo: nepregleden trg, kjer le redkokdaj naletim na objekt, s katerim ni nič narobe oziroma je zgrajen na podlagi uradne dokumentacije. Predvsem gre za objekte, ki so bili zgrajeni pred dvema desetletjema."

Bloomberg Adria

 

Na kaj mora biti kupec pozoren?

Kako naj se kupec zavaruje pred tem, da bi kupil nepremičnino, ki je zgrajena v neskladju oziroma je celo črna gradnja?

"Najbolje bi bilo, da preveri vsa potrebna dovoljenja, in sicer projektno dokumentacijo oziroma podpis pooblaščenega projektanta, gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje ter na koncu še objekt izmeri na terenu. To je najboljša pot, da se prepričamo, ali je vse zgrajeno v skladu z zakonodajo," poudarja Gaberščik. Ob tem dodaja, da pogosto laik oziroma večina potencialnih kupcev ni pozorna na vse podrobnosti in kaj hitro lahko pride do neželenega zapleta.

Stanovanja so večja težava …

Po mnenju Gaberščika ljudje neskladnosti v večji meri pregledujejo prav pri hišah, čeprav bi morali po njegovem prepričanju prav toliko ali še več pozornosti temu namenjati pri nakupu stanovanj. "V veliko večjih težavah so tisti, ki so kupovali stanovanja. Še posebno, če so bile te zlorabe delane načrtno. In teh primerov ni malo."

Kot pravi, je prav pred časom ugotovil, da je vlagatelj namenoma zgradil več, kot je bilo dopustno po predpisih. "Zgrajenih je več dvostanovanjskih objektov, znotraj pa po več stanovanj. Bistveno več, kot je bilo dovoljeno. In takšni primeri so izjemno težko rešljivi, če sploh so."

… postopki pa izjemno dolgotrajni

"Takšni postopki so v večini primerov dolgotrajni, gre za reševanje brez znanega končnega razpleta. Najugodnejši razplet pri tovrstnih stanovanjih je, če recimo mesto oziroma občina prepozna težavo in jo želi rešiti. Torej občina spremeni določila prostorskega akta na tej lokaciji. V takšnih primerih sicer občinska oblast krši, recimo temu, svoja lastna pravila. V nasprotnem primeru pa lastnika čaka težko in mučno obdobje oziroma mora upati, da bi v reševanju te zagate prišlo do vnovične spremembe zakonodaje, ki bi omogočila enostavnejšo legalizacijo," še pravi Gaberščik.