Pripravili smo analizo oglasov za prodajo stanovanj in oglaševanih cen, ki se objavljajo na nepremicnine.net, ki je največja baza nepremičninskih oglasov pri nas. Že na prvi pogled je vidno, da je bilo v primerjavi z lanskim julijem v letošnjem objavljenih manj oglasov. Ob pogledu na daljšo časovnico vidimo, da je v poletnih mesecih na portalu ponavadi manj oglasov kot recimo v spomladanskih, ko je sezona renovacij, nakupov in prodaj. Opaziti je tudi rahel upad oglaševanih cen v poletnem času. Kaj se torej dogaja na terenu? Kdo kupuje, kdo prodaja in po kakšni ceni?
"Na splošno gre za umiritev na nepremičninskem trgu, ne pa za ohlajanje, ker cene ostajajo na enako visoki ravni," komentira Stanka Solar iz podjetja Stan nepremičnine. Strinja se tudi Zarja B. Mavec iz podjetja Inalbea, ki na terenu opaža, da se razmere umirjajo, in sicer ne samo zaradi poletja. "Ljudje so bolj previdni, povpraševanja je malo manj, ampak je bolj resno, klici so bolj kakovostni. Prej je bila na trgu histerija, saj so ljudje klicali na vse konce, hodili na več ogledov ... Povsod so izviseli, ker je bil manko ponudbe. Prav tako niso vedeli, ali imajo zagotovljen vir financiranja in tako naprej," opisuje.
Preberi še
Merimo utrip: Cene ljubljanskih stanovanj se ob polletju umirjajo
Prihodnje dogajanje na trgu nepremičnin bo odvisno od razpleta aktualnih težav, ki so večinoma povezane z inflacijo, meni Andraž Brilli iz Capital Genetics, kjer pripravljajo monitoring trga.
05.07.2022
Prvo četrtletje: Cene stanovanj na Obali primerljive z ljubljanskimi
V prvem četrtletju letos so cene stanovanj na ravni države okrepile za skoraj osem odstotkov glede na prejšnje četrtletje..
29.06.2022
Slovenija z največjo rastjo obsega gradbenih del v Evropi
Med državami močno izstopa Slovenija, kjer se je rast gradbenih del maja na letni ravni povečala za 30,2 odstotka.
19.07.2022
Zadnjih nekaj let je opaziti pomanjkanje ponudbe stanovanj, seveda pa lahko v poletnem času na ponudbo vpliva tudi letni čas. "Ljudje si ne drznejo prodati svoje nepremičnine, preden ne najdejo ustrezne druge," opaža Solar. Povečalo se je tudi obdobje iskanja nove nepremičnine – če so kupci včasih iskali nepremičnino pol leta, je zdaj ta čas bistveno daljši, ker ali ni ustreznih nepremičnin ali pa so cenovno neustrezne za zamenjavo.
Upad cen – da ali ne?
"Trg trenutno še vsaj nekaj mesecev narekuje nekakšno umiritev, nikakor pa ne verjamem, da bi prišlo do drastičnega upada cen glede na to, da ni dovolj ponudbe," meni Stanka Solar. Kot pravi, zaradi manka ponudbe na izbranih lokacijah lastniki držijo ceno, saj se bo po njihovem mnenju skoraj zagotovo našel nekdo, ki bo pripravljen nepremičnino preplačati.
"Gre predvsem za take stranke, ki jim določena lokacija res veliko pomeni," dodaja Solar. Opaža še, da zdaj kupujejo stanovanja tisti, ki morajo oziroma želijo kupiti ali zamenjati lastno nepremičnino – praviloma gredo iz manjše v večjo nepremičnino. Starejša populacija pa menja večje hiše za stanovanja z ustrezno infrastrukturo in parkirnimi mesti.
S tem se strinja tudi Zarja B. Mavec, ki dodaja, da zdaj ni špekulativnih nakupov, ker bi ljudje mislili, da bodo cene še naraščale. "Zdaj bolj govorimo o stagnaciji cen, ne več o rasti. Absolutno pa ne gre za kakšno krizo," dodaja. Ljudje so postali bolj preudarni že februarja, kar pomeni, da so večje investicije izvajali le za tisto, kar resnično potrebujejo, nehali pa so kupovati kar na zalogo.
Razlika med oglaševano in dejansko ceno
Statistično je razlika med oglaševano in dejansko ceno še vedno okrog pet odstotkov, če pa pogledamo lokacijsko, nekateri prodajalci – ker pregledajo vse portale in vedo, da ni ponudb – ponudijo tudi višje cene, komentira Solar.
Zato težko govorimo o povprečni ceni na kvadratni meter na določeni lokaciji, ampak se cena v večji meri presoja glede na povpraševanje na tej lokaciji. "Lastniki vedo, da je manko ponudbe, zato ta trenutek to tudi izkoriščajo. Kupci pa potem ne odstopajo od svojih zahtev in nepremičnine tudi zavestno preplačajo," še dodaja.
Kot smo že poročali, je povprečna cena za kvadratni meter rabljenega stanovanja v drugem četrtletju na ravni države znašala 2.648 evrov, kar je 16 odstotkov več, kot je bila povprečna cena v enakem obdobju lani. Glede na prvi kvartal so bile cene višje za dobra dva odstotka, kaže preliminarni monitoring podjetja Capital Genetics, ki ga pripravljajo v sodelovanju z IT podjetjem Arvio.
Glede na lokacijo so rabljena stanovanja še vedno najdražja v središču prestolnice, kjer povprečna cena presega 3.900 evrov na kvadrat, sledijo stanovanja na Viču, kjer je cena za kvadrat v povprečju dosegla 3.786 evrov. Najcenejša so stanovanja v Mostah, kjer cena na kvadratni meter v povprečju znaša 3.386 evrov.