Državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023 Boštjan Šefic ima zahtevno nalogo. Veliko je na terenu, kjer se pogovarja z lastniki objektov, predvidenimi za morebitno odstranitev. Ta teden je bil v Mozirju, Nazarjah in Rečici ob Savinji.
Boštjan Šefic usklajuje številne udeležence popoplavne obnove; od državnih institucij do predstavnikov lokalnih skupnosti. Treba je poiskati nadomestna zemljišča, poskrbeti za zaščito pred (novimi) poplavami, prepričati nekatere domačine, da je selitev najustreznejša rešitev.
"Postopki morajo biti pregledni, objavljeni bodo javni razpisi, na katere se bodo lahko proizvajalci prijavili. Verjamem, da bodo podjetja ponudila dobre rešitve."
Preberi še
Kdaj bodo prizadeti v poplavah dobili nove hiše?
Pozanimali smo se, kako daleč je napovedani dogovor države s proizvajalci hiš za nadomestne objekte po poplavah.
11.01.2024
Boštjan Šefic krajanom Strug predlaga, da se umaknejo
Državni sekretar, zadolžen za obnovo poplavah, je krajane pozval, naj se umaknejo na začasne lokacije, saj jih ogroža plaz.
20.10.2023
Šefic o sanaciji po poplavah: Čakajo nas težke odločitve
V naslednjih tednih bodo znane odločitve o usodi stavb, poškodovanih v poplavah in morebitnih preselitvah prebivalcev prizadetih območij na nove lokacije.
17.10.2023
Natančnejša ocena škode bo znana konec septembra
Grobe ocene škode bodo znane v začetku septembra, natančnejše konec meseca.
24.08.2023
V občinah, ki so jih prizadele poplave, je primerna nadomestna zemljišča zelo težko najti. Če jih ne ogrožajo poplave, so pod pobočji, kjer je nevarnost plazov. Domačini pa se seveda ne želijo seliti daleč od doma.
Ena od nalog državnega sekretarja Šefica je tudi iskanje novih bivališč za ljudi, ki so ostali brez domov. Na januarja objavljenem seznamu objektov za odstranitev, ki jim po mnenju strokovnih služb s preventivnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti varnosti, je trenutno 348 objektov iz 23 občin.
Kmalu po poplavah je predsednik vlade Robert Golob napovedal aktivacijo domačih izdelovalcev montažnih objektov za množično gradnjo nadomestnih bivališč, vendar podjetja, ki naj bi izdelala nove hiše, še zdaj niso dobila naročila
Državni sekretar Boštjan Šefic je v pogovoru za Bloomberg Adria odgovoril na nekaj vprašanj o novih hišah za prizadete v poplavah.
Kmalu po poplavah je bilo veliko govora o množični proizvodnji montažnih hiš. Kaj se dogaja na tem področju?
Sedaj smo v fazi ugotavljanja, kje bomo potrebovali te nadomestitvene gradnje. To je zahtevna dejavnost. Najprej moramo nedvoumno ugotoviti, kje je to potrebno, kje so ljudje ogroženi, kje je treba morebiti izvesti protipoplavne ukrepe. Na podlagi tega je potem treba v skladu z zakonom izpeljati postopek, v katerem se ugotovi, kateri objekti morajo biti odstranjeni. Saj je ključna varnost. Vlada nato ugotovi tako imenovano javno korist.
"Vedeti moramo, kaj potrebujemo, koliko potrebujemo in kako bomo gradnjo izvedli. Ter kako bomo to financirali."
Vzporedno s tem pa potekajo druge dejavnosti, pripravili bomo razpise za tiplogijo teh objektov; manjše, večje, morda tudi vrstne hiše, dvojčke. Nato moramo na podlagi pogovorov in drugih dejavnosti priti do odgovora, koliko objektov bomo potrebovali. Za te objekte bo nato objavljen javni razpis, na katerega se bodo lahko podjetja prijavila. To bodo montažne hiše, tako imenovane prefabricirane hiše in podobno.
Kot kaže, takega navala na proizvodnjo ne bo?
Zagotoviti je treba še zemljišča in jih komunalno opremiti. Predhodno je treba opraviti tudi cenitve objektov, ki jih bo treba odstraniti, da bodo ljudje vedeli, koliko denarja lahko pričakujejo. Na podlagi tega se bodo ljudje lažje odločili za eno od ponujenih opcij.
"Prva misel po poplavah je bila, kako spraviti ljudi na varno. Vendar se je nato čez čas izkazalo, da ni potrebe za gradnjo nekih začasnih naselij."
To je proces, ki ima svojo logiko. Nekateri procesi lahko potekajo vzporedno, kar je sicer zelo zahtevno, saj prvič delamo tako. Čim hitreje želimo priti do cilja. A postopkov ne moremo prehitevati. Vedeti moramo, kaj potrebujemo, koliko potrebujemo in kako bomo gradnjo izvedli. Ter kako bomo to financirali.
Po poplavah so bili proizvajalci hiš v Sloveniji v nizkem startu, sploh po izjavah predsednika vlade o množični gradnji nadomestnih objektov. Podrobnejših informacij pa nato niso dobili.
Takrat ni bilo povsem jasno, kaj se nam je v nekem obdobju zgodilo. Nismo vedeli, koliko objektov je ogroženih. Ni bilo še državne tehnične pisarne. Nismo vedeli, koliko ljudi bo dejansko ostalo brez strehe nad glavo, tudi v tistem prvem obdobju. Izkazalo se je, da nam je uspelo v sodelovanju z občinami poskrbeti za ljudi. Sedaj so vsi na varnem. Prva misel po poplavah je bila, kako spraviti ljudi na varno. Vendar se je nato čez čas izkazalo, da ni potrebe za gradnjo nekih začasnih naselij. Menim, da je ta pristop pravi, saj sedaj hitreje iščemo trajne in boljše rešitve.
Govorili smo z nekaterimi proizvajalci hiš in so nam povedali, da ljudje samostojno poizvedujejo o možnostih nakupa hiše, neodvisno od države. Marsikdo si je že sam našel rešitev.
Drži, saj tudi mi smo s proizvajalci v stiku. Pred kakšnima dvema tednoma smo imeli sestanek na ministrstvu za gospodarstvo. Izmenjali smo informacije in dogovorili smo se, da ostanem v stiku. Dobili smo veliko ponudb, informacij, predstavitev. Na to se bomo tudi oprli. A postopki morajo biti pregledni, objavljeni bodo javni razpisi, na katere se bodo lahko proizvajalci prijavili. Verjamem, da bodo podjetja ponudila dobre rešitve.
Torej ste dobili od proizvajalcev informacije kakšne so njihove možnosti proizvodnje?
Seveda. Proizvajalci pa so nam dali informacije, kaj imajo na razpolago. Ključen dejavnik je seveda čas. Postopke želimo voditi hitro in učinkovito. A najprej potrebujemo pogoje, na prvem mestu komunalno opremljena zemljišča, ki omogočajo gradnjo.