Golob o sto hišah na mesec, proizvajalci jih lahko naredijo bistveno manj

Ukrepanje po poplavah in plazovih se po prvih akcijah reševanja in odpravljanja posledic preveša v fazo načrtovanja obnove. Župani iščejo nadomestna zemljišča, premier Robert Golob pa optimistično napoveduje nakupe velikih količin montažnih hiš slovenskih proizvajalcev.

Oba oreha bo zelo težko streti. Slovenski proizvajalci montažnih objektov namreč navajajo veliko manjše številke zmogljivosti za proizvodnjo novih hiš, kot jih pričakuje predsednik vlade Robert Golob. Obenem župani znova opozarjajo, da bo zagotovitev zemljišč, primernih za nadometno gradnjo, "velik izziv", izjave Goloba pa označili kot "korajžne".

Marles bi lahko naredil nekaj več kot 15 hiš, Lumar do osem ...

Marles, največji slovenski proizvajalec montažnih hiš, lahko postavi približno 15 hiš na mesec oziroma nekoliko več. Lumar bi jih lahko zagotovil štiri do osem. Jelovica, tretji proizvajalec, s katerim je poleg Marlesa in Lumarja v stik stopila vlada, je po prihodkih najmanjši od treh. Odgovora na vprašanje o zmogljivosti proizvodnje od Jelovice nismo prejeli. Uradni podatki kažejo, da je imel Marles leta 2022 128 zaposlenih, Lumar 90, Jelovica pa 74 zaposlenih (podatek za leto 2021).

 

Iz Marlesa so sporočili, da lahko z reorganizacijo lastne proizvodnje izdelajo "več kot 15 hiš na mesec". Obenem so angažirali svoje sodelavce pri pomoči lastnikom že postavljenih montažnih hiš na terenu.

Golob: Župani naj zagotovijo poplavno varna zemljišča

"Ko bomo dobili zemljišče, ki bo komunalno opremljeno, bo država poskrbela, da bo na tem zemljišču možna gradnja. Gradili bomo montažne objekte. Smo že v kontaktu z največjimi proizvajalci montažnih hiš v Sloveniji. Po njihovih zagotovilih imajo kapacitete za sto hiš na mesec. Sto hiš!" je v petek v oddaji Odmevi na RTV Slovenija povedal Robert Golob.

Iz vladnega urada za komuniciranje so odgovorili, da so do zdaj "zgolj neformalno poizvedovali glede splošnih zmogljivosti za gradnjo in okvirnih cen pri treh večjih proizvajalcih: Jelovici, Lumarju, Marlesu." Na vprašanje, natančno kako bodo prišli do proizvodnje stotih hiš na mesec, pa (še) niso odgovorili.

Proizvajalci: Naročene hiše bodo dostavljene!

"Čim prej bi potrebovali podatke o količinah in dinamiki gradnje nadomestnih montažnih objektov, da bi lahko ustrezno organizirali naše procese. Z jasno zavezo o dobavah in količinah bi lahko zagotovili med štiri do osem hiš mesečno. Ob tem ne govorimo samo o organizaciji našega dela, ampak tudi o organizaciji dela vseh naših podizvajalcev, saj je objekte treba tudi finalizirati," je za Bloomberg Adria včeraj povedal direktor Lumarja Marko Lukić.

Lukić zagotavlja, da morebitno vladno naročilo ne bo ogrozilo dobave hiš njihovim strankam, s katerimi so ali bodo v prihodnje podpisali pogodbe.

Župan Tilen Klugler: 'Pri nadomestnih zemljiščih moramo biti zelo hitri'

Ne zgolj proizvajalci hiš, pod pritiskom so tudi župani, ki morajo zagotoviti zemljišča, na katera bodo lahko novozgrajene hiše postavili. "Potrebujemo zemljo, ki je država v občinah nima, zato smo pozvali župane, da zagotovijo poplavno varna zemljišča, na katerih lahko začnemo te objekte graditi," je v petek povedal Golob. Če bo treba, bodo "zakomplicirana" pravila umeščanja v prostor spremenili, je povedal Golob.

"Iskanje nadomestnih zemljišč bo izziv, tega se zavedamo. Problem smo danes identificirali in verjamem, da ga bomo rešili," je včeraj po sestanku predstavnikov občin z vlado na tiskovni konferenci povedal župan Kočevja in predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič.

Župan Pivke in predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je po sestanku ocenil, da je Golob glede umeščanja nadomestnih gradenj v prostor "ambiciozen" in "korajžen". "Pri nadomestnih zemljiščih moramo biti zelo hitri. Z rednimi postopki, ki jih zahteva prostorska zakonodaja, ne bomo rešili problema," pa je dodal predsednik združenja mestnih občin Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca.

Nejasna uporaba pojma nadomestna gradnja

Profesorica Nataša Šuman s katedre za operativno gradbeništvo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru je v pogovoru za Bloomberg Adria opozorila na nejasno uporabo pojma nadomestna gradnja.

"Po zakonu je to gradnja, s katero nadomestimo staro gradnjo v neposredni bližini, z istimi priključki, kar omogoča lažje postopke pridobivanja dovoljenj." Kot nadomestno gradnjo pa ne moremo šteti novogradnje na drugi parceli, čeprav z njo ljudem nadomestimo v poplavi uničeno stavbo, pojasnjuje profesorica. V takem primeru gre za novogradnjo z vsemi predpisanimi postopki pridobivanja dovoljenj.

Nadomestno gradnjo opredeljuje zakon o urejanju prostora: "nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi objekt ter namesto njega zgradi nov objekt, ki glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa bistveno od obstoječega objekta".