Slovenske plače so nadpovprečno obdavčene. Izmed držav članic OECD ima večjo obdavčitev le šest držav, od povprečja OECD pa je celotni slovenski davčni primež na plače osem odstotnih točk večji.
Predsednik vlade Robert Golob je konec novembra lani napovedal, da bo vlada v prvem četrtletju letošnjega leta pripravila izhodišča, ki bodo podlaga za izvedbo davčne reforme. Vlada tako z rokom že zamuja, medtem je ustanovila le strateški svet in delovno skupino, ki sta se sestala nekajkrat, a brez vsebinskih sklepov.
Državljani pričakujejo olajšave, predvsem na dohodninskem delu, a verjetno do tega ne bo prišlo, saj je prav Golobova vlada v prvem letu mandata dohodninsko lestvico dvignila. Da je treba nekaj storiti na področju obdavčitve plač, glasno že več let zahteva gospodarstvo, ki ocenjuje, da je prav zaradi tega slovenski trg dela izjemno neprivlačen. Na drugi strani predvsem minister za delo Luka Mesec pravi, da so slovenske med najmanj obdavčenimi. Pogledali smo, ali to drži.
Preberi še
Davke je po novem možno poravnati na več različnih načinov
Plačilo možno s karticami MasterCard, Visa, Maestro, Diners club in rešitvami mobilne telefonije mBills in VALÚ Monet.
27.03.2024
Kako visoka je dejanska davčna obremenitev slovenskih podjetij?
Efektivna davčna stopnja v gostinski panogi med najnižjimi.
27.03.2024
Kapitalski dobički: Furs v 2023 zaradi krvavih borz pobral manj davkov
Zaradi znižanja davkov prejšnje vlade so se davčni prihodki iz kapitalskih dobičkov zmanjšali.
21.03.2024
Furs diskriminira espeje s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva?
Furs osebe s krajšim delovnim časom ne obravnava kot zaposlenih za polni delovni čas.
27.03.2024
Zakaj cveti oddaja stanovanj na črno?
Poznavalci nepremičninskega trga ocenjujejo, da sta dva razloga: slaba zakonodaja, ki ne omogoča, da bi najemnika, če ne izpolnjuje svojih obveznosti, takoj odselili, in previsoki davki.
20.03.2024
Od držav člani OECD smo po obdavčitvi plač (skupno z davkom na plače, ki ga plača delodajalec) na visokem sedmem mestu z 42,8 odstotka. Pred nami je šest evropskih držav, med njimi so Nemčija, Avstrija in Italija. Od evropskih držav imata najmanjši skupni davčni primež Izrael in Švica, kjer obsega dobrih 23 odstotkov. Pod povprečjem OECD, ta je 34,6 odstotka, so med drugim še Poljska, Kanada, Islandija in denimo tudi ZDA. Najmanjšo skupno obremenitev plač imajo v Čilu, kjer je le sedemodstotna, in v Kolumbiji, kjer davka, dohodnine in drugih prispevkov na plače sploh ni.
V soseščini slovenska plača najbolj obremenjena
Podrobno smo pogledali, kakšni so davčni primeži v Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Pri izračunu smo upoštevali povprečno plačo v državah za osebo brez otrok. Med omenjenimi državami delavec na bruto plačo največ davka in prispevkov plača prav v Sloveniji. Od povprečne slovenske plače zaposlenemu ostane 64 odstotkov bruto plače. Hrvat s povprečno plačo domov odnese 68 odstotkov bruto plače, v Avstriji 70 odstotkov, v Srbiji pa 72 odstotkov. Povprečje OECD je dobrih 75 odstotkov.
Na bruto plačo od omenjenih držav največ plača delodajalec v Avstriji. Strošek avstrijskega podjetja na bruto plačo so kar 30 odstotkov, medtem ko se v drugih državah giblje med 16 in 15 odstotki. Prav tako je celotni davčni primež na bruto bruto plačo najvišji v Avstriji. Ta je 46 odstotkov, v Sloveniji je ta primež 45-odstoten, na Hrvaškem 41-odstoten, najnižji pa je v Srbiji, kjer je 37-odstoten.
Gibanje plač
Pogledali smo tudi, kako so se gibale plače v državah OECD od prvega četrtletja 2022 do prvega četrtletja 2023. Po podatkih omenjene organizacije so v tem obdobju plače realno rasle le v dveh državah, in sicer v Belgiji in na Nizozemskem, kjer so zrasle za skoraj tri in 0,4 odstotka.
V Sloveniji so se plače v tem obdobju realno znižale za skoraj tri odstotke, medtem ko so nominalno zrasle za dobrih sedem odstotkov. Najbolj so se plače realno znižale na Madžarskem (za dobrih 15 odstotkov), Latviji (za 13 odstotkov) in Češki (za deset odstotkov).
Realno so se močne znižale še na Švedskem in Finskem, in sicer za dobrih osem odstotkov, v Avstriji in Nemčiji pa za okoli štiri oziroma tri odstotke.