'Hibridi - izum avtomobilske panoge za prodajo stare tehnologije'

Cestni promet je odgovoren za skoraj 15 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, zato je jasno, da ima prehod na bolj trajnostne oblike mobilnosti ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Električna vozila (EV) že leta veljajo za rešitev tega problema, pri čemer številne vlade po vsem svetu zagotavljajo velikodušne subvencije za spodbujanje voznikov k prehodu na električna vozila. Toda kljub velikemu začetnemu zagonu je prehod naletel na ovire.

Stagnacija na zahodnih trgih

Čeprav Kitajska še naprej beleži trdno rast, je povpraševanje v Evropi in Severni Ameriki začelo slabeti. Prodaja električnih vozil in priključnih hibridov, ki lahko poganjajo bencin ali dizel, se je leta 2021 več kot podvojila in leta 2022 zrasla za 62 odstotkov, poroča Bloomberg. Vendar se je lani rast upočasnila na 31 odstotkov. Kitajska je bila glavni dejavnik, saj je predstavljala 59 odstotkov svetovne prodaje, z izjemo gospodarskih vozil.

V Evropi in ZDA se je prehod na električna vozila upočasnil, saj so avtomobili z notranjim izgorevanjem ponovno zavzeli večji delež celotne prodaje. Delež baterijskih avtomobilov se je avgusta v Evropi znižal na 14 odstotkov, leto prej pa je znašal nekaj nad 15 odstotki. V Nemčiji, največjem evropskem trgu, je prodaja električnih vozil padla za kar 69 odstotkov. Po podatkih raziskovalnega podjetja JD Power naj bi modeli na baterijski pogon letos predstavljali le devet odstotkov prodaje v ZDA, kar je manj od prejšnje ocene 12,4 odstotka.

Hrvoje Prpić, predsednik društva Strujni krug, ki združuje lastnike in zagovornike električnih avtomobilov, meni, da problem električnih vozil ni v tehnologiji, ki je že dovolj napredovala, temveč v njihovih visokih cenah, ki odbijajo kupce.

"Ne bi se strinjal, da je povpraševanje nizko. Malo je le pri dražjih avtomobilih. Na primeru Kitajske vidimo, da so električna vozila bolj zaželena kot vozila z notranjim izgorevanjem, kadar je njihova cena enaka ali nižja. Težave z visokimi proizvodnimi stroški za proizvajalce v EU so posledica leta zmede in skrivanja težav. Leta so vsi govorili: 'Ko bodo Nemci želeli, bodo dohiteli Teslo.' Prišli so dnevi, ko je želja, rezultatov pa ni," pravi Prpić.

"Vsako leto raste število električnih vozil veliko hitreje kot število vozil z notranjim izgorevanjem. Večji problem pa je, da še naprej kupujemo bencinska in dizelska vozila in jih kopičimo po dvoriščih. Čez deset let ne bomo od njih imeli nič, razen da jih pošljemo na odpad," opozarja Prpič.

Bloomberg Adria

 

Vpliv cen in infrastrukture

Glavni razlog za upočasnitev prodaje v delih Evrope in ZDA je odprava subvencij, zaradi katerih so bila električna vozila dražja od tradicionalnih vozil na fosilna goriva. V Evropi so električna vozila v povprečju dražja za 30 odstotkov, v ZDA pa za 27 odstotkov. Poleg tega je problem pomanjkanja polnilne infrastrukture še posebej izrazit v ZDA, kjer so polnilne postaje skoncentrirane v urbanih središčih, podeželje pa zaostaja, piše Bloomberg.

Prpić poudarja, da morajo vlade bolj pametno usmerjati spodbude, predvsem v sektorje, kjer bodo imela električna vozila največji vpliv. "Najboljši ukrep bi bile spodbude za taksiste in gospodarska vozila, ki vsak dan prevozijo več kilometrov kot povprečna vozila. Treba je ustvariti priložnosti, kjer kapital vidi korist," pravi Prpić. Poleg tega poudarja pomen stalnih spodbud in ne občasnih subvencij, ki lahko ustvarijo negotovost na trgu.

"Drugi najboljši ukrep bi bila uvedba spodbud, ki bi trajale skozi vso leto, neprekinjeno. Tretji ukrep pa bi moral biti usmerjen v spodbujanje nakupa električnih tovornih vozil," dodaja Prpić.

Bloomberg Mercury

 

Prpić meni, da bo usmerjanje spodbud v sektorje, kot so taksisti in komercialni prevozniki, ustvarilo pozitiven verižni učinek.

"Ko bo kapital videl korist, se bodo spremembe zgodile hitro. Potem se bodo navade spremenile, izkušnja udobne vožnje z električnim vozilom pa se bo razširila med potrošnike. Manj bo strahu in neodločnosti glede prehoda na električna vozila," je prepričan podjetnik.

Kitajska konkurenca in izzivi EU

Kitajski je uspelo ustvariti konkurenčno prednost na področju baterijske tehnologije in električnih vozil. Kitajske baterije so zdaj za 20 odstotkov cenejše od evropskih, kar daje kitajskim proizvajalcem prednost na svetovnem trgu. EU se sooča s pritiskom, da zaščiti svojo domačo avtomobilsko industrijo pred vstopom cenejših kitajskih vozil, kar dodatno otežuje prehod.

"Evropska unija, ki skuša zaščititi svojo avtomobilsko industrijo zaradi napačnih odločitev svojih vlad, sprejema ukrepe za preprečevanje vstopa kitajskih vozil na evropski trg. To dejansko škoduje državljanom, kajti koliko je zame kot državljana koristno plačati 40 tisoč evrov za evropski avto, če lahko dobim isto vozilo za deset tisoč evrov od kitajskega proizvajalca? Kje je korist za EU?" se sprašuje Prpić.

Poleg tega kitajski proizvajalci že uvajajo novo generacijo baterij, ki temeljijo na natriju, ki je lažje dostopen kot litij, ki se trenutno uporablja v baterijah električnih vozil, in je manj nagnjen k vnetju.

Evropska unija (EU) je v petek uvedla carine na kitajska električna vozila, ki bodo po novem znašale do 45 odstotkov. Veljale bodo pet let. Po poročanju Bloomberga je deset članic carine podprlo, 12 se jih je glasovanja vzdržalo, Nemčija in še štiri druge članice pa so jim nasprotovale.

Carine določajo nadaljnje preživetje evropske avtomobilske industrije, ki predstavlja okoli sedem odstotkov BDP EU, določajo pa tudi prihodnje trgovinske in geopolitične odnose med Unijo in Kitajsko.

Posledice za industrijo in delavce

Prehod na električna vozila prinaša velike spremembe v avtomobilski industriji, pa tudi na trgu dela. Tradicionalni proizvajalci se soočajo z visokimi stroški prilagajanja novim tehnologijam, upočasnitev povpraševanja pa bi lahko povzročila izgubo delovnih mest. A Prpić meni, da gre za neizogiben proces prilagajanja.

"Moti nas mora onesnažen zrak v naših mestih in dejstvo, da zaradi onesnaženosti živimo 12 do 18 mesecev krajše. To, da bodo nekega delavca odpustili, ker dela na Boschevi črpalki v Nemčiji pa ne bi smel biti naš problem. Kot vidimo, v razvitih državah vedno primanjkuje delovne sile in zakaj bi se nekomu smilili, ker se bo moral šest mesecev šolati?« razmišlja Prpić.

Bloomberg Mercury

 

Kljub trenutnim izzivom prihodnost električnih vozil ni brezupna. Medtem ko je padec prodaje na nekaterih trgih skrb vzbujajoč, obstaja več dejavnikov, ki bi lahko obrnili situacijo in ponovno spodbudili rast.

Prvič, avtomobilski proizvajalci so že močno prilagodili svoje proizvodne linije, da bi lahko ponudili cenovno ugodnejše električne modele. Pričakovati je, da bo na trg v Evropi in ZDA prišlo kar nekaj novih modelov po ugodnejših cenah, med njimi nekaj tudi pod 25 tisoč evri. Prav tako vlade razmišljajo o vrnitvi finančnih spodbud za potrošnike, kar bi lahko ponovno spodbudilo povpraševanje.

Po ocenah organizacije Transport & Environment (T&E) bi lahko po optimističnem scenariju delež električnih vozil v prodaji v Evropi že prihodnje leto narasel na 24 odstotkov, občutno nad sedanjih 12,5 odstotka.

Prpić meni, da s pravimi ukrepi cilji prehoda na električna vozila niso nerealni, zahtevajo pa strateški pristop, ki bi odstranil ključne ovire. "Ni nam treba revidirati ciljev, ampak odstraniti ovire, ki zavirajo zasebni sektor," je poudaril Prpić. Znižanje davkov in trošarin na električna vozila bi bilo po njegovem mnenju prvi pomemben korak, saj bi tako postala dostopnejša širšemu krogu kupcev. Prpić se tudi zavzema za strožje kazni za izpuste ogljikovega dioksida, da bi spodbudili proizvajalce k hitrejšemu prehodu na čiste rešitve.

"Potrebujemo širšo uporabo politike korenčka in palice," pojasnjuje Prpić in namiguje na kombinacijo spodbud in kazni, ki bi motivirala proizvajalce in potrošnike. "Spodbude, kot so subvencije, bi morale biti stalno na voljo, a hkrati povečati pritisk na tiste, ki še vedno proizvajajo in uporabljajo visokoemisijska vozila."

Bloomberg Mercury

 

Strah pred neznanim

Eden ključnih dejavnikov, ki upočasnjuje prehod na električna vozila, je percepcija potrošnikov. Mnogi vozniki ostajajo skeptični do nove tehnologije, zlasti zaradi pomislekov glede dosega vozila in razpoložljivosti polnilnih postaj. Prpić sicer meni, da je to težava, ki jo je mogoče rešiti.

"Če bi uporabniki občutili udobje vožnje z električnimi vozili in izgubili strah pred neznanim, bi se lažje odločili za prehod na električna vozila," je prepričan predsednik združenja. Poleg tega so naložbe v polnilno infrastrukturo ključne za spodbujanje več ljudi k prehodu na električna vozila. Namestitev več polnilnih postaj, predvsem na podeželju, bi lahko bistveno zmanjšala tesnobo glede dosega, da baterija ne bo zdržala celotno pot.

Hibridna vozila: ovira ali most v prihodnost?

Eno od vprašanj, ki se pogosto zastavlja v kontekstu prehoda na električna vozila, je vloga hibridov. Medtem ko so hibridi v preteklosti veljali za koristno prehodno rešitev, je Prpić skeptičen do njihovega dolgoročnega vpliva.

"Hibridi so izum avtomobilske industrije, da bi še naprej prodajali staro tehnologijo, hkrati pa zaračunavali še dražje storitve kot prej. Medtem ko imajo električna vozila približno 20-krat manj gibljivih delov kot bencinska vozila, imajo hibridna vozila celo več gibljivih delov kot klasični avtomobili. Čeprav priljubljena, so hibridna vozila pravzaprav slaba izbira za kupce in priporočam, da se jim izogibate, če je vaš cilj poceni prevoz, je najboljša izbira rabljeni električni avtomobil, drugi najboljši pa je navaden bencinski avtomobil," razmišlja Prpić.

Regulacija in okoljski cilji

EU si je zastavila ambiciozne cilje glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, pri doseganju katerih je ključna avtomobilska industrija. Po poročanju Bloomberga je ACEA opozorila, da se lahko zaradi padca povpraševanja po električnih vozilih številni proizvajalci, kot je Volkswagen, soočijo z milijardami evrov kazni. Čeprav so nekateri proizvajalci, kot sta Stellantis in BMW, v boljšem položaju za doseganje ciljev, celotna industrija čuti pritisk in poziva k bolj prožnemu pristopu, da bi se izognili zmanjšanju proizvodnje in izgubi delovnih mest

Prpić meni, da so globe potrebne za spodbujanje sprememb znotraj avtomobilskih podjetij. "Visoke kazni lahko prestrašijo vodstva avtomobilskih podjetij, da končno naredijo spremembe. Pogosto se skušajo izogniti pravi elektrifikaciji s ponudbo polovičnih rešitev, kot so hibridi, vendar to ni več vzdržno," pravi Prpić in dodaja, da proizvajalci ignorirajo potrebo po inovacijah leta in še naprej prodajal zastarelo tehnologijo.

Kljub pritiskom se Prpić zavzema za stroge emisijske predpise in meni, da bi bilo njihovo sproščanje kontraproduktivno. "Pravila so znana že leta in zdaj ne smemo popustiti. Spreminjanje pravil bi škodovalo tistim, ki so se že prilagodili in trdo delali za dosego svojih ciljev," sklene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar