Kriza avtopodjetij: Pol prazne tovarne, lačni Kitajci in nižje marže

Mercedes-Benz, BMW, Volvo in drugi avtomobilisti so sinonim za evropsko tehnološko naprednost, tradicijo in kakovost. Vsaj tako je bilo včasih. Avtomobilska industrija je sredi največje preobrazbe v zgodovini zdrsnila v recesijo. Težko je najti evropsko avtomobilsko podjetje, ki ga trenutno ne bi pestile težave. Električni avtomobili, trgovinska vojna s Kitajsko, prepoved prodaje klasičnih avtomobilov z letom 2035, grozeče globe v luči omejitve izpustov, ki začnejo veljati leta 2025 in še bi lahko naštevali.

Kitajska se upočasnjuje, konkurenca na trgu električnih avtomobilov se stopnjuje, na trg prodirajo kitajski električni avtomobili, povpraševanje pa se ohlaja. Dodatno je predvsem na nemška podjetja pritisnila še kriza višjih cen energije, ki so posledica ruske invazije v Ukrajino in nemške energetske politike. Stanje je v svojem poročilu o konkurenčnosti gospodarstva Evropske unije povzel Mario Draghi, nekdanji predsednik Evropske centralne banke (ECB): Avtomobilski sektor je lep primer pomanjkanja načrtovanja v Evropski uniji, ki je uvedla podnebno politiko brez industrijske.

Bruselj je avtomobilski industriji že pred leti napovedal vojno, ki jo v zadnjih mesecih želijo ublažiti z uvedbo carin kitajskih proizvajalcev. Velika škoda je že bila povzročena, milijarde evrov že investirane. Kar tretjina avtomobilskih tovarn v Evropi dela s polovičnimi zmogljivostmi ali manj, je poročal Bloomberg. Med temi je tudi Revozova tovarna v Novem mestu.

Skrb vzbujajoče stanje kažejo tudi podatki o poslovanju in gibanju tečajev delnic avtomobilistov.

Na delniških trgih avtomobilska podjetja globoko v rdečem

Primerjava gibanja tečaja delnic kaže, da sta v zelenem le dva evropska avtomobilska proizvajalca. To sta Renault in Ferrari. Vrednost delnica prvega je v zadnjem letu dni pridobila dobre štiri odstotke, v 2024 pa 6,4 odstotka. Ferrari se s preostalimi družbami težko primerja. Od lanskega septembra je cena delnice pridobila kar 50 odstotkov vrednosti, samo v 2024 pa 37 odstotkov. Delnice drugih avtomobilskih proizvajalcev so končale v rdečem.

Večina delnic avtomobilskih proizvajalcev se je odrezala slabše od evropskega borznega indeksa avtomobilskih proizvajalcev in dobaviteljev (Stoxx 600 Automobiles & Parts). Indeks je v zadnjem letu izgubil dobrih pet odstotkov vrednosti. Največ sta v zadnjem letu izgubila Volvo in Porsche. Če pogledamo le gibanje v 2024, pa pri izgubah prednjačita Stellantis in BMW. Delnica Stellantisa je letos izgubila več kot tretjino vrednosti (35,4 odstotka), delnica BMW pa več kot četrtino (27,5 odstotka).

Manjši dobički, nižje marže in višji stroški

"Vrednotenja svetovnih, ne le evropskih avtomobilskih proizvajalcev (z izjemo Tesle) so bila v zadnjih 10 do 15 letih vedno podpovprečna v primerjavi z večino drugih panog,'' pojasnjuje Jure Štimac, upravljavec premoženja pri NLB Skladih. Dodaja, da gre za ciklično, kapitalsko intenzivno in konkurenčno panogo, kjer proizvajalci velik del presežnih sredstev vlagajo v razvoj in večji obseg proizvodnje. Stroški proizvodnje naraščajo, ker imajo avtomobili vedno več dodatne opreme, cena novega povprečnega avtomobila pa prilagojeno z inflacijo ne raste.

''Proizvajalci se zato soočajo s padajočimi prodajnimi maržami in manjšimi dobički, posledično pa si delničarji obetajo nižje dividende. Trenutno so razmere zaradi pretekle visoke inflacije še bolj zaostrene, potrošnik izgublja kupno moč, šepa kitajsko in posledično evropsko gospodarstvo, kar negativno vpliva na povpraševanje po avtomobilih,'' dodaja Štimac. Pri nemški trojici Volkswagen, BMW in Mercedes-Benz ocenjuje, da je njihova težava cenovna konkurenčnost, kar pripisuje visokim cenam energije in delovne sile.

NLB Skladi

Glavni izziv so kitajski proizvajalci

Proizvajalci so v zadnjih petih letih intenzivno vlagali v nove proizvodne obrate in razvoj novih tehnologij, vendar za zdaj niso bili sposobni ustvarjati obsežnih donosov za delničarje, poudarja Štimac. Glede prihodnosti meni, da bodo najbolj uspešna tista podjetja, ki bodo uspešno razvijala vedno boljše baterije in ob tem ostala cenovno učinkovita. ''Kitajska trenutno vodi v tehnološkem razvoju pred Evropo, ki tega trenda ne bo sposobna obrniti čez noč, zato je tudi vedno več pozivov po protekcionističnih ukrepih, ki pa so lahko dolgoročno dvorezen meč.''

Nemška avtomobilska industrija, ki tvori hrbtenico evropskega avtomobilskega trga, je precej prizadela zunanja konkurenca. Glavni izziv, s katerim se soočajo nemški proizvajalci avtomobilov, je izguba svetovnega tržnega deleža v primerjavi s kitajskimi konkurenti, je za Euronews povedal ekonomist pri hamburški komercialni banki Cyrus de la Rubia. Naša analiza je pokazala, da so Kitajci leta 2023 svetovni tržni delež povečali za slabih pet odstotnih točk na 27 odstotkov. Kolikšen tržni delež si bodo izborili v 2024?

''Za nadaljnje preživetje proizvajalcev avtomobilov, povečanje njihove konkurenčnosti in posledično povečanje dolgoročne vrednosti delnic podjetij bo treba sprejeti ključne ukrepe, kot so odprava birokratskih, zakonodajnih ovir in s tem ustvariti bolj konkurenčno poslovno okolje v Evropi,'' še ocenjuje Štimac.

BMW zagodle zavore

Še v precej solidni formi je do pred kratkim deloval BMW. Prodaja električnih avtomobilov se je kljub ohlajanju celotnega trga krepila, julija je bavarska znamka prodala celo več električnih avtomobilov kot Tesla. Nato so pred tednom sledile kisle novice. Podjetje je objavilo vpoklic 1,5 milijona avtomobilov zaradi težav z zavornim sistemom. Odprava težave naj bi družbo stala približno milijardo evrov. Dodatna težava je ohlajanje Kitajske, ki bo povzročila upad prodaje letos.

Zato so znižali napovedi za leto 2024. Pričakovano maržo v avtomobilskem oddelku so znižali. V začetku leta so napovedali, da se bo gibala v razponu med osem in 10 odstotki, kar je v skladu z dolgoročnim ciljem. Po novem bo dobičkovna marža med šestimi in sedmimi odstotki. Pretekli teden je udarila še novica o zaustavitvi proizvodnje v njihovi največji evropski tovarni v Dingolfingu. Razlog: vpoklic zaradi zavor ter slabo kitajsko povpraševanje. To se je odrazilo na delnici družbe, ki je pretekli teden zdrsnila pod 70 evrov za delnico, kar je bil najnižja vrednost po januarju 2021.

Mercedes krči proizvodnjo najbolj donosnih modelov

V Stuttgartu so se v zadnjih dneh izognili težavam. Znamka se sicer spopada z manjšo prodajo električnih vozil od pričakovanj. Za pravi škandal je avgusta v Južni Koreji poskrbel električni mercedes EQE, ki se je vnel in je poškodoval več kot sto parkiranih vozil v garaži stanovanjskega naselja. Prihodki in dobiček družbe so v prvem polletju upadli. Marža avtomobilskega oddelka je upadla s 14,3 na 9,9 odstotka. Delež električnih avtomobilov v celotni prodaji je upadel z 18,6 na 18,1 odstotka. Prodaja je bila v prvem polletju manjša za šest odstotkov, kažejo podatki o poslovanju.

Bloomberg

Mercedes-Benz bo v zadnjem trimesečju leta prešel le še na enoizmensko proizvodnjo razreda S, paradnega modela, s katerim ustvarja najvišje marže. Prodaja največjih mercedesov (S-razred, GLS in EQS) je bila v prvem polletju manjša za 22,7 odstotka. Ob objavi poslovnih rezultatov za 2023 so sprostili svoje cilje glede prodaje električnih avtomobilov. 50 odstotkov prodaje naj bi dosegla v drugi polovici desetletja, in ne leta 2025, kot so sprva napovedali. Več denarja bodo znova namenili termičnim motorjem. Vrednost delnice je v začetku septembra upadla na najnižjo raven po oktobru 2023, a se je nato malenkost pobrala in se trenutno giblje pri 57 evrih.

Delnica Volva blizu zgodovinskega dna

Švedi so že leta 2021 napovedali zelo ambiciozen cilj, da bo njihova ponudba vozil v celoti elektrificirana do leta 2030. Pretekli teden so si premislili in kot razlog navedli upadanje povpraševanja. Poslovanje v prvem trimesečju je bilo slabše od pričakovanji, v prvem poletju pa so bili rezultati boljši. Prihodki so upadli za odstotek, dobiček pa je zrasel za 23 odstotkov, so pokazali podatki o poslovanju. Knjiga naročil v Evropi je še vedno na zgodovinsko visokih ravneh, vendar se zmanjšuje zaradi velikega obsega proizvodnje.

Cena delnice je že v 2023 upadla na zgodovinsko dno. Kitajski milijarder Li Shufu, ustanovitelj avtomobilskega podjetja Geely Holding Group, je pred tem prodal manjši delež v Volvu. S potezo je želel zagotoviti dodatno likvidnost Volva ter ponuditi več priložnosti za ustvarjanje za institucionalne in male vlagatelje. Vlagatelji prodaje triodstotnega lastniškega deleža delnic niso dobro sprejeli. Od takrat tečaj delnice upada. Najnižjo vrednost je dosegla pretekli teden, ko so opustili načrt popolnoma električne ponudbe avtomobilov do leta 2030.

Volkswagen bi v Nemčiji zapiral tovarne

Veliko črnila je bilo v zadnjih tednih prelitega zaradi krize v Volkswagnu. Podjetje, ki je dizelskim škandalom povzročilo potisk industrije v e-mobilnost. V začetku meseca so v Wolfsburgu presenetili z odločitvijo, da bi lahko zaprl proizvodne obrate v Nemčiji, ker težko obvladuje naraščajoče stroške. Zaradi slabe prodaje avtomobilov naj bi imelo podjetje približno dve tovarni preveč, je pisal Bloomberg. Glavna tarča je znamka osebnih avtomobilov, katere marže upadajo zaradi hitrega prehoda na električna vozila in upočasnitve prodaje.

Bloomberg

Poznavalci bolj kot na stroške domače delovne sile opozarjajo na orjaške naložbe v razvoj električnih vozil z vprašljivimi rezultati in prav tako ponesrečeni samostojni razvoj programske opreme. Kot smo pisali, je zaprtje tovarn malo verjetno in da gre verjetno za taktični manever vodstva, ki tiči v dejstvu, da je zvezna dežela Spodnja Saška 20-odstotni lastnik podjetja.

Dobiček Stellantisa v 2024 upadel za 48 odstotkov

Vrednost delnica Stellantisa je v 2024 poskočila in nato močno upadla. Podjetje je v 2023 poslovalo odlično, kar je pognalo tečaj delnice visoko. V prvem polletju 2024 je družba poročala o negativnem prostem denarnem toku, zmanjšanju prihodkov za 14 odstotkov in upadu dobička za 48 odstotkov. Izvršni direktor Carlos Tavares je prvo polovico leta opisal kot združitev vseh nasprotnih vetrov. Pretekli teden so naznanili še štiritedensko zaustavitev tovarne v Torinu, kjer izdelujejo električni fiat 500e. To ponovno kaže na skromno povpraševanja po električnih modelih.