Razkošje na zapestjih politikov: kaj nam znamka in model ure povesta o politiku

Videz močno vpliva na to, kako nas okolica dojema. To je še zlasti pomembno za politične voditelje, ki predstavljajo svoje države in njihove prebivalce. Od njih se pogosto pričakuje mirna, preudarna urejenost, ki daje vtis sposobnosti.

Pomemben del te podobe je tudi ročna ura. Ta veliko pove o človeku, njegovem slogu in družbenem položaju. Razkošne in drage švicarske ure politikom morda dajejo ugled, včasih pa so nepriljubljene med širšim prebivalstvom.

Ure svetovnih voditeljev se med seboj precej razlikujejo. Nekateri, zlasti kraljevi voditelji držav, brez težav razkazujejo ure, ki stanejo po več milijonov dolarjev. Sultan Bruneja Hassanal Bolkiah denimo redno nosi različne modele znamke Richard Mille, katerih cena presega dva milijona dolarjev (okoli 1,7 milijona evrov). Razumljivo za glavo kraljeve družine z neto premoženjem v višini 30 milijard dolarjev (več kot 25 milijard evrov).

A Brunej je razmeroma bogata država, s podobnim BDP na prebivalca kot Slovenija. In bleščeča, draga ura je za kraljevo zapestje primerna. Obstajajo tudi obratni primeri, kot je sultanov kolega iz jugovzhodne Azije, voditelj v senci Kambodže, izkušeni politik Hun Sen, ki redno nosi uro znamke Patek Philippe, vredno okoli 1,2 milijona dolarjev (okoli milijon evrov). 

Sen je nosil tudi druge modele znamk Patek Phillipe in Richard Mille, njegova zbirka ur pa je po poročanju portala IFL vredna neverjetnih devet milijonov dolarjev. To je velik dosežek za nekoga, čigar uradna plača je bila okoli 2.500 dolarjev (nekaj več kot 2.100 evrov), preden je leta 2023 odstopil v korist svojega sina.

Ure in voditelji, ki jih nosijo, so v nekaterih krajih vroča tema, v drugih delih sveta pa sploh niso pomembni. "Ura na zapestju državnika ni nikoli zgolj dodatek, ampak lahko tudi zgovoren detajl," je dejala predavateljica in nekdanja dolgoletna vodja Protokola Republike Slovenije Ksenija Benedetti. "Prestižna lahko deluje kot simbol uspeha, a tudi kot znak oddaljenosti od vsakdanjih skrbi ljudi."

Voditelji in njihove ure so predmet razprav predvsem v državah z živahno medijsko industrijo. Leta 1993 je časopis Washington Post denimo objavil oster članek proti timex ironman triathlonu, ki ga je nosil takratni predsednik Bill Clinton. Časnik je uro opisal kot "debelo kot opeko in lepo kot hernijo". WP je zapisal, da se od predsednika pričakuje določena dostojanstvenost, in celo namigoval, da bi lahko zaradi njegove neresne ure padle cene delnic.

Kot piše portal GQ, je Clintonov timex začel tradicijo, ki je trajala vse do prvega mandata Donalda Trumpa. Predsednika George W. Bush in Barack Obama sta dajala prednost skromnejšim uram: Bush je med svojim predsedovanjem nosil timex easy reader, Obama pa jorg gray, ki mu ga je podarila tajna služba.

Miran Juršič

 

Te skromne ure so bile v resnici instrumenti politične strategije, izbrane zato, da so voditelji države delovali kot navadni ljudje, navaja GQ. Povedano drugače, ure, ki jih nosi človek, s katerim bi se povprečni človek brez težave odpravil na pivo. Zanimivo je tudi dejstvo, da je Clinton po koncu mandata uro timex zamenjal za prestižne ure znamk A. Lange & Söhne, Panerai in Audemars Piguet.

Strokovnjakinja Benedetti pove, da pretirana skromnost lahko "vzbudi dvom o razumevanju simbolike funkcije". "Treba je najti ravnovesje. Ura naj bo kakovostna, diskretna in brez potrebe po razkazovanju. Predvsem pa naj bo skladna z osebnostjo voditelja in z vrednotami političnega prostora, iz katerega prihaja. Na levem političnem polu bi razkošen kos težko razumeli kot nevtralen modni dodatek. Najpomembnejše pa je, da ura ne nosi voditelja – temveč voditelj uro."

Kaj pa sporoča politični voditelj, če sploh ne nosi ure? "Da je ne potrebuje. Da zanj to ni pomemben dodatek. Ali pa da za njegov urnik skrbijo drugi. Morda mu je dovolj tista na telefonu," pove nekdanja vodja protokola Benedetti.

Od pojava pametnih ur so te časomere prisvojili številni svetovni voditelji. Je pametna ura na zapestju državnikov primerna? "Danes da," pove Benedetti.

"Pametna ura združuje funkcionalnost, tehnologijo in določeno demokratičnost. Ni več nujno statusni simbol, temveč predvsem orodje. Če jo nosi predsednik države, lahko s tem sporoča, da je v koraku s časom. Da spremlja podatke, skrbi za zdravje, komunicira hitro in učinkovito. Seveda pa tehnologija ne sme preglasiti dostojanstva funkcije. Če med igranjem državne himne na zapestju zasveti obvestilo, to ni ravno dostojno," sklene nekdanja vodja protokola.