Test: Mazdin CX-60 dobrodušni velikan s šestvaljnim dizlom

V času elektrošoka avtomobilske industrije, restriktivnih standardov izpustov izpušnih plinov, naraščajočih cen goriva in absolutizma zelenega prehoda motor z notranjim zgorevanjem dobiva negativen predznak zablode, ki jo birokrati preganjajo kot za stavo in do roba izumrtja. Še posebej, če je dizel, še toliko bolj, če je šestvaljnik, in najbolj, če takšno potezo potegne avtomobilski palček Mazda.

Testirali smo Mazdin športni terenec CX-60.

Pod velikanskim pokrovom velikega in imenitnega Mazdinega športnega terenca CX-60 se suče na novo razvit dizelski šestvaljnik. V testni različici turbodizelskemu 3,3-litrskemu motorju eSKYACTIV-D družbo dela elektromotor z manjšo litij-ionsko baterijo, ki zmore 12,4 kilovata. Gre za blago hibridizirano zmogljivejšo različico s sistemsko močjo 187 kilovatov (254 'konjskih moči'), medtem ko enako velik, a šibkejši brat proizvede 147 kilovatov oziroma 200 'konjskih moči'.

Poleg tega je v ponudbi še priključni hibrid z 2,5-litrskim bencinskim štirivaljnikom in akumulatorskim sklopom s 17,8 kilovatnih ur, kar zadošča za 241 kilovatov oziroma 327 'konjev' sistemske moči. To pa je tudi največja številka, ki si jo lahko z vidika moči omislite v Mazdini ponudbi nasploh.

Aleš Kovačič

Dobrodušni bernardinec

A vrnimo se k testnemu primerku. Ker gre, kot rečeno, za dizel, je s stališča užitkov v vožnji bolj kot moč pomemben in poveden navor. Kar 550 njutonmetrov ga je na razpolago, in to pri vsega 1.500 pa vse do 2.400 vrtljajih, kar skupaj s prilagodljivim štirikolesnim pogonom v praksi deluje prepričljivo, ubogljivo in vodljivo. Vzdolžno postavljeni šestvaljni korenjak dvotonsko mrcino, ki v dolžino meri več kot 4,7 metra, premika kot za šalo, pri čemer pa voznik občuti točno to, zaradi česar je človek na cesto sploh postavil motor s številom valjev, večjim od štiri. Umirjeno in pomirjajoče brbotanje se v kabino prenaša prek volana, ki bi resda lahko bil bolj neposreden, in v usnje oblečenih sedežev, ki so ravno prav in po foteljsko udobni.

Elektriki je tu odrejena vloga spremljave in pomočnika prvi violini razkošnega dizelskega pogona. Hierarhija je ustrezna in smiselna, kakor uvodoma naštete kombinacije, saj urno speljevanje ter način jadranja, pri katerem motorju priskoči na pomoč elektrika, poglablja vtis preproste in nevsiljive elegance brez posebnega truda ali pretencioznosti.

Pospeški so zlasti v športnem načinu odlični (7,4 sekunde do 100 km/h), prestavna razmerja samodejnega osemstopenjskega menjalnika so umerjena, njegovo pretikanje ob priganjanju tekoče, številčna konjenica pa avtomobil požene do največje hitrosti 219 kilometrov na uro. Pa vendar to ni stroj za noro divjanje, športno plezanje po brezpotjih ali vzbujanje sosedske zavisti. Ni ne hrt, še manj rotvajler, kaj šele pomeranec, prej pohleven bernardinec, če si sposodimo analogijo živalskega sveta – dobrodušni orjak z velikimi srcem, ki se zaveda svoje prezence in moči.

Uglajeno vozno dinamiko zmoti le pretirano nagibanje karoserije v zavojih, a ne neazadnje gre za športnega terenca, kar s stališča voznih lastnosti že v izhodišču ustvarja protislovja. Vzmetenje je za spoznanje prečvrsto, k čemur ne pripomorejo sicer na pogled prijetna, a velika 20-palčna kolesa. Podvozje tudi ni tako ubrano kot v primerljivi nemški konkurenci.

Aleš Kovačič

Japonski asket

Impresivnim zmogljivostim, masi in meram navkljub je CX-60 z vidika porabe asket. Na testu nam res ni uspelo doseči povprečne porabe, ki je v tovarniških podatkih zakoličena pri sanjskih 5,2 litra za stokilometrsko pot, pa vendar tudi 7,5 litra vsekakor ni hedonistična mera. Tudi majhni izpusti ogljikovega dioksida pri 138 gramiih na kilometer so Japonci uspeli doseči z dodelavo zgorevalnega postopka, kar olajšata zajetna delovna prostornina motorja in njegov navor. Rezultat je avtomobil, ki zasnovi in tipologiji motorja navkljub že zdaj ustreza zapovedim standarda euro 7, ki bo prišel v veljavo po letu 2025.

Tudi cena 62.590 evrov glede na ponujeno in konkurenco ni pretirana ali pretenciozna. Ta je posledica dejstva, da se Mazda s CX-60 podaja v zanjo neznane vode velikih in prestižnejših športnih terencev. Privlačna cenovna politika tovarne je as v rokavu za privabljanje kupcev, ki običajno pogledujejo v smeri svetovno uveljavljene nemške falange BMW, Audi in Mercedes.

Aleš Kovačič

Bogata oprema in vzorna ergonomija

Paket opreme exclusive je sicer vstopni, nad njim sta še razkošnejša homura in takumi, vendar bodo voznik in sopotniki že tu pogrešali le malokaj. Sedeži so ogrevani, kakor tudi volan, tandem usnja in gumirane plastike prepričljiv, odlagalnih površin na sredinski konzoli je dovolj. Manevriranje na trenutke nepreglednega terenca olajšuje 360-stopinjska kamera ter prednja in zadnja parkirna tipala. Sodobnih asistenčnih sistemov ne manjka, izpostaviti gre radarski tempomat s funkcijo speljevanja in ustavljanja v zastojih.

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Merilniki so pregledni, pogled na sredino postavljen, sicer prečno položen zaslon večopravilnega sistema uhaja intuitivno. Podatki na njem so, tako kot smo pri Mazdi vajeni, dostopni prek velikega vrtljivega guma na sredini, njihova grafika je prijetna na pogled, meniji in podmeniji si sledijo logično.

Ergonomija vozniškega prostora je izvrstna, kakor tudi kakovost izdelave, ki tudi mora biti, če se japonec želi kosati s prevlado nemškega luksuza v razredu. Vstopanje je na račun dvignjene karoserije enostavno, zaradi širokega kota odpiranja tudi pri zadnjih vratih ne bo težav. Na zadnji klopi pa se ne bodo prav nič utesnjene počutili tudi višjerasli. V tapeciranem prtljažniku z elektrificiranimi vrati je prostora za 570 oziroma 1.726 litrov prtljage.       

Razkošje šestvaljnika je ob krepitvi absolutizma elektrike nostalgični spomin na čase, ko je v izdelavo pogonskega sklopa šlo veliko preudarnega premisleka, enostavnih, a  inovativnih rešitev ter kopica inženirskega motoroznanstva. Rezultat Mazdinega poskusa oživljanja šestvaljnega dizelskega dinozavra je uspeh, ki je z vidika zmogljivosti kot tudi – in to je pomembno – ekologije tako prepričljiv in proti toku, da deluje pobalinsko. Japonci namreč dokazujejo, da je za doseganje najstrožjih standardov izpustov potrebna kvečjemu minimalna pomoč elektičnega pogona. Vprašanje pa je, ali bo prikaz  tudi tržno uspešen.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar