Napoved 2024: Slovenska avtomobilska industrija z milijoni stavi na e-mobilnost

Nemški finančni minister Christian Lindner je med svojim nedavnim obiskom na Irskem pojasnil, kaj letos čaka prvo gospodarstvo Evropske unije. Davčna reforma in reforma trga dela, je pojasnil, bosta nemško gospodarstvo usmerili na pot težko pričakovanega okrevanja. "Nemčija ni evropski bolnik, " je ponovil in postregel s še eno slikovito prispodobo, češ da je ta zgolj "iz forme".

Slabitev nemškega gospodarstva nad državo "kroži kot črn oblak", kakor je situacijo v drugi najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerici Slovenije za Bloomberg Adria opisal direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš. To velja zlasti za slovensko avtomobilsko industrijo, ki je v veliki meri vezana na nemške avtomobilske koncerne.

Podjetje Boxmark Leather, ki se ukvarja z izdelavo sedežev, se ohlajanju nemškega avtomobilskega trga denimo poskuša izogniti s preusmerjanjem na področje letalstva in proizvodnje vlakov. "Letalstvo, zlasti zasebno, je za nas pomembna niša, saj je teh letal po svetu precej in jih je treba redno servisirati, mi pa imamo licenco za letalsko industrijo," je Trobiš v nedavnem pogovoru pojasnil preusmerjanje posla.

Letošnja blagovna menjava med državama se bo po napovedih agencije Spirit ustalila pri 14,36 milijarde evrov, pri čemer izvoz s 7,4 milijarde močno presega uvoz. Segmentacija dvostranske trgovine kaže, da je slaba četrtina izvoza v Nemčijo vezana na avtomobilsko industrijo oziroma na izdelke slovenskih dobaviteljev za nemške avtomobilske koncerne. Domača avtomobilska industrija pa pomeni okoli 10 odstotkov BDP.

 

Črni december slovenske industrije

Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein je v zvezi z dvostransko trgovino za Bloomberg Adria dejala, da so pri zbornici zaskrbljeni, saj se je "obseg slovenske trgovine z Nemčijo v prvih devetih mesecih leta 2023 po podatkih nemškega statističnega urada Destatis zmanjšal".

Poslabšanje napovedi zato lahko skrbi slovenske avtomobilske proizvajalce, saj je po navedbah Slovenskega avtomobilskega grozda ACS 40 odstotkov njihove proizvodnje vezane na nemški trg. A čeprav se je nemška industrijska proizvodnja lani skrčila za 1,5 odstotka v primerjavi z letom poprej, je avtomobilska kljub temu zrasla za 10 odstotkov. Bolj vznemirja domači "črni december", kakor je Gospodarska zbornica Slovenije zaradi zgodovinskega upada industrijske proizvodnje za 10,2 odstotka v medletni primerjavi in 5,3 odstotka na letni ravni opisala stanje iz zadnjega meseca lanskega leta.

ACS zastoj prodaje e-vozil ne skrbi, ključni tudi preostali trgi EU

Razlika med tem, česa si želijo potrošniki, torej trg, in kar odreja politika, nazorno odražajo prav naročila avtomobilske industrije. Stagnacija na trgu baterijsko gnanih vozil po oceni ACS "ne bo pomembno vplivala na slovenske dobavitelje", saj ta segment pomeni okvirno 20 odstotkov vse prodaje avtomobilov ter "le nekaj odstotkov" prodaje lahkih tovornih vozil. Kljub temu je paradigmatski zasuk k elektriki, zahvaljujoč zakonodaji Evropske komisije, do 2035 verjetno neizbežen.

"Več kot 80 odstotkov trga" je še naprej vezanega na proizvodnjo vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, navajajo. Tudi vpliv oslabljene Nemčije bo slovenska avtomobilska industrija poskusila ublažiti z osredotočanjem na preostale trge znotraj EU (Francija, Italija, Švedska), kot tudi na "Združeno kraljestvo, ZDA in v manjši meri Kitajsko".

 

Pretirane zaskrbljenosti med člani ni čutiti, odgovarjajo, saj podjetja letos ne pričakujejo upada prodaje. Še več, napovedujejo nekatere "nove pomembne projekte".

Če slovenskim dobaviteljem preživetje v časih stagnacije prodaje električnih vozil, ki je v veliki meri posledica ukinjanja subvencij za njihov nakup (po Nemčiji nižanja napoveduje tudi Francija), zagotavlja tehnologija motorja z notranjim zgorevanjem, je prihodnost električna. Razvojni projekti so namreč skoraj izključno vezani na e-mobilnost.

Obsežne naložbe v avtomatizacijo proizvodnje in UI

Hidria zaradi dolgoročnih pogodb z nemškimi premijskimi znamkami v Spodnji Idriji končuje gradnjo sto milijonov evrov vrednega visoko avtomatiziranega in digitaliziranega proizvodnega obrata, v katerem bodo nastajali sestavni deli za elektromotorje za hibridna in električna vozila. S to pomembno naložbo, ki je ena največjih na področju proizvodnje pri nas, bodo skupaj s tujimi partnerji poskušali uresničiti zaveze zelenega prehoda na področju mobilnosti. Pri hibridnih in električnih vozilih je poudarek zlasti na izdelkih iz lahkih aluminijevih zlitin, ki sestavljajo pogonske in krmilne sisteme avtomobilov.

Hidria

 

Ključni del slovenske avtomobilske industrije je tudi novomeški Revoz, za katerega se že dlje časa ugiba, da naj bi tam izdelovali električnega twinga nove generacije. Kompaktni avtomobil, v katerega krovni koncern Renault polaga velike upe, naj bi Francozom zagotovil cenovno pariteto z vstopnimi klasičnimi avtomobili, saj je njegova napovedana cena pod 20 tisoč evri.

Skupaj z demokratizacijo električnega pogona Renault v okviru strategije Re-Industry napoveduje tudi razširjeno uporabo umetne inteligence (UI). Ta naj bi pripomogla k razpolovitvi razvojnih stroškov in časa novih vozil, lani pa je koncern z metaverzumom v proizvodnji prihranil 270 milijonov evrov.

Če bo slovenski vladi uspelo zagotoviti posel s Francozi, se edinemu domačemu avtomobilskemu obratu letos obetajo velike naložbe. Iz Revoza so nam v zvezi s tem pojasnili, da pogajanja med koncernom tovarno in vlado še potekajo, zato zadeve ne morejo komentirati. Da je Revoz med najresnejšimi kandidati za proizvodnjo, je lani oktobra v intervjuju za Bloomberg dejal tudi prvi mož skupine Reanult Luca de Meo.

Za ponazoritev morebitnih vložkov navajamo, da je prilagoditev obstoječih linij na proizvodnjo minimalno posodobljenega clia tovarno stala dva milijona evrov. V zadnjih desetih letih pa je denimo država novomeškemu obratu primaknila za 28,5 milijona evrov državnih spodbud, pri čemer je bila leta 2013 z 22,5 milijona evrov največja investicija v zagon proizvodnje modela smart forfour (projekt Edison).

Pri podjetju LTH Castings prav tako načrtujejo večje projekte na področju električnih avtomobilov. Pojasnjujejo, da je podjetje, ki sodeluje z nemškimi premijskimi velikani, kot sta BMW in Mercedes, letos pred "obsežnim investicijskim obdobjem" v avtomatizacijo proizvodnje. Projekt bodo izvedli do konca letošnjega leta. V naslednjih dveh letih bodo izpeljali povečanje in posodobitev proizvodnih zmogljivosti v Škofji Loki, Čakovcu in Benkovcu, zaključujejo pa tudi "investicije v Ljubljani".