Kako bo Slovenija financirala Trumpovo oboroževalno tekmo?

Danes bo v parlamentu znova napeto, saj bodo poslanci na izrednih sejah odločali o usodi dveh posvetovalnih referendumov o obrambi - eden o njenih izdatkih, drugi o članstvu v aliansi Nato. Medtem ko bo v parlamentu vroče, Evropska unija pa je pred dnevi določila okvirje novega proračuna, v katerem bo potrebno zagotoviti tudi precej višja sredstva za varnost in odpornost v Sloveniji, se pojavlja tudi vprašanje, kako bomo sploh financirali potrebne izdatke in kaj vse bodo zajemali?

A jasno je, da bo Slovenija izkoristila možnost odmika od lani sprejetih novih fiskalnih pravil, kar pomeni, da se bo na letni ravni do leta 2028, javnofinančni primanjkljaj povečal za 0,2-odstotni točki BDP. Pod pogojem, da to ne ogrozi vzdržnosti javnih financ. Na letni ravni bo to 140 milijonov evrov.

Minister za finance Klemen Boštjančič je povedal, da zaradi obrambnih izdatkov ne bo dodatnih davkov in da bomo siceršnjo proračunsko luknjo pokrivali z zadolževanjem in kohezijskimi sredstvi.

Kot enega ključnih instrumentov za zadolževanje v prihodnje je omenil obveznice, ki so se – tako Boštjančič – v preteklosti izkazale za uspešen finančni instrument, s katerim se je Slovenija dobro uveljavila na tujih trgih. Kot smo poročali ta teden, se je Slovenija z obveznicami letos zadolžila za 2,5 milijarde evrov za financiranje proračuna.

Kam gredo obrambna sredstva?

A ključno bo tudi, kako bo Slovenija na pogajanjih definirala izdatke za obrambo in kaj vse bo lahko pospravila v koš obrambnih izdatkov. Ti bodo namreč v dveh stebrih.

Slišati je, da bo kibernetska zaščita zagotovo del teh izdatkov obrambnega ministrstva. Tudi infrastrukturne projekte, kot je drugi tir, gradnjo bolnišnic in vlaganja v vesoljske tehnologije, bo mogoče opredeliti kot obrambni strošek. V praksi bi to pomenilo, da bi država v primeru nakupa vagonov za tovornjake, kupila večje, ki so ustrezni tudi za prevoz tankov, saj tako lahko strošek opredeli kot obrambni, pravijo neuradni viri z vlade.

Hipotetično bi lahko ministrstvo za obrambo celo financiralo gradnjo stanovanj za vojake, to pa bi se štelo pod stroške obrambe.

Na mizi tudi vesolje

Pomembno bo, da Slovenija skupaj z drugimi državami članicami postopoma in redno vlaga v obrambo. Kot vse pomembnejšega se izpostavlja vesoljski sektor, ki lahko z enkratnimi, a visokimi vložki pomaga doseči zahtevane vložke.

O nekaterih ključnih aktualnih vprašanjih o zahtevah Nata smo govorili z veleposlanikom pri zvezi Nato Andrejem Bendeječičem, ki pravi, da je načrt lahko priložnost za industrializacijo. Celoten pogovor si oglejte v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar