E-pismo: Krčenje slovenskega gospodarstva opozorilo vladi

Dobro jutro. V sobotno jutro vas z E-pismom prebujam Uroš Božin, novinar digitalnega uredništva Bloomberg Adria. Ta teden je na domačem parketu zasenčila novica, da se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v prvih treh mesecih leta skrčil. Nazadnje se je to na trimesečni ravni zgodilo v pandemičnem letu 2020. Slovenski BDP se je med državami Evropske unije (EU), od katerih podatki so na voljo, znižal najbolj.

"Sicer smo pričakovali nižjo rast BDP kot v predhodnem kvartalu, vseeno pa je negativna rast BDP, kot jo ugotavlja SURS za prvo četrtletje, presenečenje," je komentiral glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Četrtkovi podatki so predvsem izvid gospodarstva vladi. Ta se je do zdaj ukvarjala z obremenjevanjem. Opozorila iz gospodarstva ne jemljejo resno. Novi pomemben udarec za zasebni sektor prihaja s prvim julijem, ko bo v veljavo stopila obveznost plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), je v pogovoru za Bloomberg Adria TV povedal, da po njihovem mnenju "zakon s prvim julijem ni pripravljen za tako visok znesek ter drugi pogoji še niso tako daleč, da bi s tem lahko začeli". Opozarja, da je prispevek znatno previsok. Vladi predlagajo prispevek v višini 0,2 odstotka z vsake strani, skupno 0,4 odstotka. "Vsako leto pa naj se naredi evalvacija" in se potem določi ustrezna višina prispevka, medtem ko se zdaj denar "pobira čez palec," meni Cvar.

Predsednik vlade Robert Golob je to možnost na Forumu obrti in podjetništva zavrnil. Letos naj bi po izračunih OZS s prispevkom zbrali 350 milijonov evrov, prihodnje leto pa 800 milijonov evrov. Opozoril je, da se že zdaj iz občinskih proračunov in pokojninske ter zdravstvene blagajne nabere 400 milijonov evrov za tovrstne namene. Poraba zbranega denarja je po njegovem mnenju vprašljiva tudi zato, ker ni dovolj kadrov za dolgotrajno oskrbo. Golob pa je zagotavljal, da bodo zbrana sredstva v celoti porabljena namensko. Zahteval bo tudi, da bodo storitve dolgotrajne oskrbe na voljo čim prej.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) si želijo zamik uvedbe dodatnih prispevnih stopenj za leto dni. ''V tem času naj se natančno izračuna potrebna višina sredstev, ustrezno zniža prispevna stopnja in strokovno razjasni še vedno odprta vprašanja glede izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe,'' predlagajo. Zbiranje dodatnih sredstev na zalogo se mi je povsem neprimerno.

"Z gospodarstvom moramo ravnati previdno," s tolikšno obremenitvijo pa bomo padli še nižje na lestvicah konkurenčnosti, opozarja predsednik OZS, sploh po dvigu davka na dobiček pravnih oseb in drugih obremenitvah v času Golobove vlade, s katerimi bi skupno plače po besedah sogovornika obremenili že s 45-odstotno stopnjo, in med najbolj obremenjene v državah OECD.

Tudi nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lakovnik se je spotaknil ob prispevek za dolgotrajno oskrbo. "V bistvu to, kar se trenutno dogaja je, da vlada s temi ukrepi daje gospodarstvu na noge pancerje, hkrati pa pričakujejo, da bo gospodarstvo teklo konkurenčno z drugimi gospodarstvi, ki imajo obute superge. Ne gre in to se vidi.'' Dodaja: ''Namesto da bi mi dohitevali najbolj razvite države v EU, zdaj tiste manj razvite dohitevajo in prehitevajo nas.''

Ivanc opozarja, da bo v prihodnjih četrtletjih zelo pomembna dinamika gradbenih del, povezanih s projekti širše države in morebitna spodbuda potrošnji, ki bi izboljšala optimizem: "Upoštevaje realno rast dohodkov prebivalstva, je stopnja varčevanja še vedno presenetljivo visoka." Prispevek za dolgotrajno oskrbo bo Slovencu s povprečno plačo neto znesek znižal za približno 25 evrov. To pomeni, da bodo morali mnogi Slovenci za ta znesek znižati potrošnjo. Drugi bodo še bolj varčevali. Višji ali novi davki nižajo potrošnjo. V Sloveniji še vedno vlada miselnost, da višji davki vedno pomenijo tudi višje davčne prilive.

Na Geodetski upravi (Gurs) ob naraščajočih stroških gradnje poudarjajo potrebo po resni reformi prostorske in gradbene zakonodaje, občinskih programov komunalnega opremljanja potencialnih zazidljivih zemljišč ter davčna zakonodaja na področju nepremičnin. Na Gursu menijo, da je potrebno čimprejšnje ukrepanje politike. Kako se bo vlada lotila težav na trgu nepremičnin? Država bo rada gradila stanovanja.

Paradoksalno se ekonomistu Lahovniku zdi, da se nam ob velikem pomanjkanju stanovanj na trgu, tudi drugih poslovnih nepremičnin, investicije v gradbene objekte znižujejo. "Zadnji čas je, da vlada naredi nek akcijski načrt. Da bodo reforme pomenile boljše storitve, ne pa da govorimo o tem, da se nam samo z vsako reformo poveča javna poraba, kakovost storitev javnega sektorja pa se znižuje," opozarja Lahovnik.

Ob boljših storitvah pa bi bilo treba predvsem začeti tudi zniževati javno porabo. Zdi se, da je gospodarstvo tu, da streže državi. Morali bi biti ravno obratno.

Lep konec tedna.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar