Potrebna je popolna prenova načina delovanja ne le EU, ampak tudi držav članic in navsezadnje sprememba samega načina razmišljanja Evropejcev. Kaj prinaša dokument EU Competitiveness Compass (kompas konkurečnosti), ki ga je Evropska komisija objavila 29. januarja?
Kompas konkurenčnosti dokument, v katerem EU napoveduje popoln preobrat v številnih politikah. Ugotoviti je mogoče več velikih sprememb, ki se bodo sčasoma prenesle na nižje ravni upravljanja EU.
Obljublja se drastično zmanjšanje predpisov in birokratskih zahtev – najmanj 25 odstotkov za vsa podjetja in vsaj 35 odstotkov za mala podjetja. Razlog za to je jasen: "Regulativno breme je postalo zavora evropske konkurenčnosti." Odprava administrativnih bremen naj bi podjetjem, ki poslujejo v EU, prihranila 37,5 milijarde evrov.
Preberi še
EU vidi luč na koncu Trumpovega carinskega tunela
Trgovinski ministri EU so včeraj razpravljali o trenutnih razmerah.
05.02.2025
Kako naj se Evropa pripravi na Trumpov trgovinski napad
Vztrajanje, da bodo ZDA z uvedbo carin škodile le sebi, Trumpa verjetno ne bo ustavilo.
04.02.2025
Kaj Trumpova 'najbolj neumna trgovinska vojna' prinaša Sloveniji?
Luka Koper: Če se bodo na račun carin podražile ZDA, se bo okrepila Azija, to bomo izkoristili.
04.02.2025
Ameriške interese v EU bo zastopal direktor podjetja s hitro hrano
Novi ambasador Andrew Puzder je nekdanji direktor družbe CKE, ki ima v lasti več restavracij s hitro prehrano.
23.01.2025
Zavedanje zaostajanja za ZDA in EU na področju digitalnih tehnologij je pripeljalo do napovedi zmanjšanja regulative na tem področju. Podobno kot ZDA in Kitajska bo tudi EU podpirala naložbe v umetno inteligenco, kvantne računalnike, mikročipe in biotehnologijo. Navedene so številne pobude, kot so European Innovation Act, AI Factories Initiative, EU Start-up and Scale-up Strategy itd.
Zelene politike se nadaljujejo, vendar bodo za razliko od dosedanje prakse prilagojene industrijskim potrebam in politikam. Cilj je njihova ohranitev, vendar ne na način, ki bi spodkopal konkurenčnost gospodarstva EU.
Izhod iz stagnacije?
Z vidika birokratske mašinerije EU je ta zelo jedrnat dokument s 25 ali več stranmi o načelni usmeritvi spremembe politike EU. To novo usmeritev je treba šele preoblikovati v nove dokumente, smernice, politike in programe.
Vsekakor gre za korenito spremembo smeri, vsaj po napovedih sodeč. Velik del tega je odgovor na gospodarsko stagnacijo same EU in spremembo preteklih politik, ki so privedle do te stagnacije, vendar je del tega očitno reakcija na svetovne trende in izkušnje, pridobljene v zadnjih nekaj letih.
EU se ne namerava zapirati, ostaja zavezana prosti trgovini, a bo na svetovnem prizorišču videti bolj enotna kot razdrobljena. Svet se spreminja in temu primerno se mora spremeniti tudi EU.
Pri začetnih okvirnih načrtih se vedno pojavi vprašanje izvedbe. Naslednji korak je, da ideje in objave iz Kompasa konkurenčnosti kapljajo skozi institucije EU in nato v institucije samih držav članic.
Zagotovo bo v tem procesu veliko odpora. Marsikaj bo treba spremeniti in prilagoditi, a dejstvo je, da EU, čeprav še vedno eno gospodarsko najuspešnejših območij na svetu, potrebuje novo usmeritev, ki jo bo potegnila iz blata stagnacije.
Našteli bomo nekaj težav, ki so bili izpostavljeni v dokumentu in za katere se išče rešitve.
Inovativna EU
Konkurenčni zaostanek EU se jasno odraža v težavah, povezanih z inovativnostjo, kar potegne za seboj tudi težavo počasne rasti produktivnosti. Gospodarski uspeh razvitih držav je v veliki meri odvisen od razvoja novih izdelkov, metod in tehnologij, ki ustvarjajo večjo dodano vrednost in dolgoročno ohranjajo življenjski standard državljanov.
Sam sistem inovacij, regulacije in raziskav je preveč razdrobljen, saj ima vsaka od 27 držav članic drugačna pravila, zakone in norme. Po drugi strani pa je inovacijski sistem v ZDA in na Kitajskem enoten, zakonske in regulatorne ovire pa niso le nižje, temveč tudi preprostejše. Nepotrebno zapleten sistem v EU duši inovacije, saj je treba preveč energije, časa in financ nameniti premagovanju teh številnih ovir, namesto da bi jih posvetili samim raziskavam in razvoju.
Glavni vlagatelji v visoko tehnologijo so zasebna podjetja, ne država, a zasebna podjetja v EU veliko manj vlagajo v raziskave in razvoj kot v ZDA in na Kitajskem. V gospodarski osnovi EU prevladujejo tradicionalne industrije, kot je avtomobilska industrija, ki po naravi vlagajo manj v raziskave in razvoj (R&R) kot sodobne industrije, kot je sektor IT.
Šibka je tudi povezava med visokim šolstvom in podjetji, saj le tretjina patentov, ki jih registrirajo univerze v EU, dejansko konča med komercialno uporabo. To je povezano tudi s pomanjkljivostmi finančnega trga v EU, ki je manj naklonjen vlaganju v start-upe, zato se ti pogosto selijo v ZDA.
Kompas konkurenčnosti predvideva poenostavitev morja pravnih ovir za start-upe, povečanje sredstev za raziskave in razvoj na tri odstotke, spodbujanje STEM izobraževanja (science, technology, engeneering, mathematics) in olajšanje financiranja start-upov.
Energetsko neodvisna EU
Niti ZDA niti Kitajska niti EU niso energetsko in surovinsko popolnoma neodvisne, vendar je EU v daleč največjih težavah, ker nima ne enega ne drugega. ZDA so energetsko neodvisne in velik izvoznik energije (nafta in plin), čeprav morajo uvažati surovine. Kitajska ima veliko surovin (predvsem redke kovine), je pa velika uvoznica energentov (nafta, plin, premog ... ).
Kako odvisna je EU od uvoza energije, je razvidno iz podatka, da uvozi dve tretjini svojih potreb po energiji, leta 2023 pa je uvozila za 300 milijard dolarjev različnih energentov (predvsem nafte in plina).
Ta dvojna odvisnost (od energije in surovin) ima resne geopolitične posledice. Ruska invazija na Ukrajino je pokazala, kako draga je lahko ločitev od - do nedavno - največjega dobavitelja energije in surovin EU. Res je, da je EU ta proces razmeroma uspešno izpeljala, a ne brez velikih stroškov za svojo industrijo.
Pandemija je razkrila ranljivost tujih trgov za dobavo ključnih komponent, ki jih potrebuje industrija. Kompas konkurenčnosti kot prelom z dosedanjo prakso oteževanja rudarjenja materialov predvideva večjo domačo proizvodnjo redkih materialov, kot sta litij in kobalt.
Eden od načinov za minimiziranje te Ahilove pete je čim večja diverzifikacija dobavnih poti, namesto da se pretežno zanašamo na enega dobavitelja (Rusija do pred nekaj leti). Po načrtu iz Kompasa konkurenčnosti se bo EU pri nabavi energije in surovin med drugim oprla na severno Afriko.
Produktivna EU
Za nizko rastjo produktivnosti in nizko stopnjo inovativnosti se skriva težava, ki jo je veliko težje rešiti – demografija. EU ima veliko starejše prebivalstvo kot ZDA in Kitajska, saj je delež ljudi, starejših od 65 let, 22 %, v primerjavi s 17 % v ZDA in 14 % na Kitajskem. Resda se najhitreje stara Kitajska, a EU se že sooča s problemom staranja prebivalstva.
To je le vrh ledene gore. Delež delovno aktivnega prebivalstva, tj. delež delovno aktivnih prebivalcev, starejših od 15 let, je v EU nižji kot v ZDA in na Kitajskem, zaposleni v EU pa opravijo nekaj sto ur manj na leto kot v ZDA in na Kitajskem. Nazadnje je bila rodnost (število otrok na žensko) nad 2,1 (stopnja, potrebna za nadomestitev prebivalstva) v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Raziskave kažejo, da ko se popravijo vsi drugi dejavniki, staranje prebivalstva povzroči upad inovativnosti, inovacije pa so tesno povezane z rastjo produktivnosti. Starejša populacija je manj nagnjena k bolj tveganim naložbam (npr. več vlaga v obveznice kot v bolj tvegane stvari), je bolj nagnjena k varčevanju kot k porabi in ni naklonjena novim tehnologijam. Rast stroškov zdravstva in pokojnin dodatno obremenjuje javne proračune, ki so prisiljeni zapravljati zanje, namesto za infrastrukturne projekte, ki bi povečali produktivnost, ali za same raziskave in razvoj.
Načini, na katere namerava EU Competitiveness Compass zmanjšati zgornje težave, so večji poudarek na izobraževanju na področjih STEM, povečanje sodelovanja med univerzami in poslovnim svetom, boljše privabljanje visoko izobraženih delavcev izven EU in povečanje udeležbe prebivalstva na delovnem mestu. Novost je tudi načrt vključevanja demografskih politik v ekonomske strategije, kar je posebej zanimivo področje, ki bi lahko razširilo dokaj zapostavljeno področje v ekonomskih vedah.
.webp){kind=icon}
