Sašo Šmigić: 'Vlagatelji so se naučili živeti s povečano volatilnostjo'

Spremljamo krvavi ponedeljek na svetovnih borzah, ki so jih sprožile minulo sredo sprejete recipročne carine Donalda Trumpa. Na Wall Streetu je izpuhtelo 5,4 tisoč milijard dolarjev, indeks S&P 500 je padel na najnižjo raven v 11 mesecih. Medtem ko dolar pada, evro, frank, jen rastejo.

Azijske borze so jutro začele v rdečih številkah, indeks volatilnosti oziroma indeks strahu VIX je danes na rekordnih ravneh – dosegel tudi že 60 točk, kar pomeni, da je samo od petka pridobil več kot 30 odstotkov. Slovenski blue chipi sledijo upadom. Indeks SBI TOP je prejšnji teden izgubil nekaj manj kot pet odstotkov - prav toliko je izgubil danes do 11. ure.  

Tik pred odprtjem večine evropskih borz smo govorili s Sašem Šmigićem iz Generali Investments. 

Eno od ključnih vprašanj tega jutra je, kaj se pričakuje ob odpiranju borz?

Del tega smo že videli na azijskih trgih, ki se odpirajo ponoči po našem času, in tam je odziv na to, kar se dogaja s carinami in morebitno trgovinsko vojno, izjemno negativno. Delniški trgi so v rdečih številkah od Japonske do Kitajske. Če je to napoved za današnji dan tudi na zahodnih trgih, se nam obeta v bistvu zanimiv dan.

Kako dolgo bo to obdobje trajalo? Lahko sploh govorimo o mesecih, morda tednih ali dnevih. Danes se tudi pričakuje odziv Evropske unije oziroma predlog za povračilne ukrepe. Kako dolgo se bodo trgi še odzvali na tak način, bi to lahko postal trend?

Zelo težko ugibamo o časovnici. Pred samo šestimi meseci smo živeli v popolnoma drugačnem svetu.

Še prejšnji teden smo govorili o bikovskih trendih.

Tako je. Novembra lani smo pričakovali, da bo Trumpova administracija že s prvim dnevom ustoličenja, se pravi že februarja, posegla po radikalnih ali močnejših ukrepih. 60-odstotne carine za Kitajsko so bile takrat nekaj normalnega. Ker se to ni zgodilo, smo videli pozitivno dogajanje na trgih v začetku letošnjega leta. Evropa in Azija sta bili v zelenih številkah.

Zdaj, ko je jasno, da smo doživeli samo kratek zamik v tej vojni s carinami, pa so vlagatelji začeli unovčevati tudi te dobičke, tako da vidimo, da se zelena renesansa v Evropi in v Aziji počasi končuje.

Zelo bo volatilno, zelo bo nejasno. Očitno se Trumpova administracija ni ustrašila tega, kar se dogaja, ker je čisto nasprotju s tem, kar je bilo mogoče videti v njegovem prvem mandatu, kjer je bilo vsaj njegovo prvo leto izjemno pozitivno za delniške trge.

Tako je, močno so izpostavljena ameriška podjetja. S&P 500 je izjemno nizko.

Treba se je zavedati, da so ameriške delniške delnice oziroma delnice veličastnih sedem v zadnjih treh letih doživele res izjemno rast. Če upoštevamo, da so zdaj izgubile okoli 20 odstotkov, so te delnice še vedno bistveno višje, tako da nekega razloga za pretirano paniko trenutno še ne vidimo. Nedvomno pa carine in posledično trgovinska vojna niso nekaj, kar bi kapitalski trgi pozdravili z navdušenjem.

Indeks nestanovitnosti VIX je porastel, kako konkretno se to odraža pri vlagateljih? Kam zdaj varno vložiti svoj denar? Volatilnost se odraža tudi v napovednih analitikov. Nekateri svetujejo prodaje, drugi nakupe. Kaj storiti?

Opažamo, da se vse dogaja vedno hitreje. Tudi vlagatelji so se naučili živeti s to povečano volatilnostjo. Če smo pred desetimi leti gledali časovnico po mesecih, smo med pandemijo videli, da se stvari odvijajo znotraj tednov. Padci so nenadni, močni, agresivni. Sledi jim okrevanje, ki je zelo hitro, tako da se je marsikdo, ki je želel tempirati trenutek, da bi kupil poceni, ko so indeksi na dnu in se nato odpeljal navzgor, naučil, da to morda ni tako lahko, kot se zdi na prvi pogled.

Opažamo, da vlagatelji odražajo večjo mero potrpežljivosti in se zavedajo, da so delniški trgi naložba za dolgi rok in so pripravljeni pretrpeti tudi kak bolj zanimiv trenutek.

Kako se bo vse to odrazilo tudi pri nas? Indeks SBI TOP je minuli teden izgubil približno šest odstotkov, Luka Koper največ in kaj bo letos najbolj zanimivo?

Pričakovati, da bo Slovenija ostala neka oaza, ob vsem, kar se dogaja okoli nas, je mogoče zelo optimistično. Če bomo priča nadaljnjim stopnjevanjem, lahko pričakujemo, da se bo to odrazilo tudi pri nas. Nenazadnje, zakaj trgi padajo? Zato, ker se vsi bojijo, da bo prišlo do povečane upočasnitve gospodarske aktivnosti in mi kot del Evropske unije.

Če pogledava še surovine: tudi cena zlata je upadla, videli smo, da tudi druge kovine so beležile upade - železo, nikelj, baker je danes spet malo porastel. Kaj pričakujete na področju surovin?

Surovine so zelo povezane s pričakovanji prihodnje gospodarske aktivnosti in v obdobju, ko se bojimo, da bodo trgovinske vojne povzročile padec gospodarske aktivnosti, ali recesijo, je zelo težko pričakovati, da bi videli na strani surovin in energentov robustnejšo rast. To se odraža tudi na kapitalskih trgih. Blagovne borze tudi niso v zelenih številkah.

Letos je bilo zanimanje za izdajo ljudskih obveznic nekoliko nižje kot lani. Čemu to pripisujete, ali je lahko možnost individualnih naložbenih računov vpliva na to zanimanje?

Ne vem, če je tako močna korelacija z individualnimi računi. Prej bi rekel, da je mogoč nekoliko nižje zanimanje, odraz tega, da smo imeli res zelo pozitivno leto na delniških trgih v Sloveniji. Vlagatelji, ki so aktivni na naših kapitalskih trgih, so morda pričakovali več na tem koncu.

Kar jim je pa zdaj pokvarilo načrte. Torej so obveznice bolj varna naložba.

Če pričakujemo, da bodo centralne banke imele ohlapno denarno politiko. V tem primeru zagotovo. Če bomo pa imeli spet močne inflacijske pritiske, kot smo jih imeli do nedavnega in bomo videli spet zategovanje denarne politike, tudi obveznice ne bodo tako varno zatočišče, kot so bilo mogoče s prvimi izdajami. 

V tem trenutku, torej lahko rečemo le, da je vse mogoče, veliko volatilnosti na vseh področjih?

Veliko negotovosti, do konca tega leta zagotovo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar