Od trenutka, ko je predsednik Donald Trump v sredo predstavil obsežne carine, pa do borznega kaosa naslednji dan, je bil telefon finančnega ministra Scotta Bessenta poln sporočil vodilnih iz njegove nekdanje panoge.
Več upravljavcev hedge skladov in finančnih direktorjev se je obrnilo nanj, saj so želeli, da bi vplival na Trumpa glede uvedenih carin, pravijo viri seznanjeni z zadevo. Kot nekdanji glavni investicijski direktor Soros Fund Managementa je bil Bessent v očeh mnogih potencialni zaveznik. Veljal je za nekoga, ki bi lahko predsedniku pojasnil, da bi skrajne nove carine škodile gospodarstvu in še naprej povzročale nemire na trgih.
A v resnici Bessent ni bil glavni akter pri objavi carin, navaja oseba, seznanjena z dogajanjem. V svoji vlogi v Ovalni pisarni je predstavil možne scenarije za trge in gospodarstvo glede na različne ravni carin, je dejal vir.
Preberi še

LJSE v rdečem: Bodo dividende dovolj velik magnet za vlagatelje?
Največji upad utrpela delnica Luke Koper z -5,68 odstotka, sledita NLB in Petrol, najmanj pa Krka
05.04.2025

Vlagatelji v paniki: Indeks strahu najvišje po kovidu
Indeks VIX znan kot indeks strahu skočil na 45,31 – najvišje po aprilu 2020, kar kaže na močan strah vlagateljev pred nadaljnjimi padci na trgih.
05.04.2025

Na borzo prilomastil medved. Je zdaj čas za nakupe ali prodajo?
Indeks S&P 500 in Nasdaq 100 ponovno globoko v rdečem, v dveh dneh izpuhtelo 5 tisoč milijard dolarjev vrednosti.
05.04.2025

Vrtoglave milijardne izgube milijarderjev: Zuckerberg, Bezos in Musk največji poraženci
500 najbogatejših ljudi na svetu izgubilo 208 milijard dolarjev v enem dnevu – največ od pandemije.
04.04.2025

Borzni masaker: Tako hudo ni bilo vse od kovida
Preverite, katere delnice so Trumpove carina prizadele najbolj. Kaj lahko še pričakujemo?
04.04.2025
Carine je v veliki meri oblikovala majhna skupina znotraj Trumpovega notranjega kroga, ključne odločitve glede strukture dajatev pa so bile sprejete tik pred objavo predsednika. Tiskovni predstavnik finančnega ministrstva komentarja ni podal.
Bloomberg
Zdaj je Trumpova namera, da preoblikuje ameriško gospodarstvo in okrepi proizvodnjo v ZDA, v nasprotju s finančnim esteblišmentom Wall Streeta, ki je desetletja služil na podlagi ideje, da mednarodna trgovina poganja svetovni red.
V zadnjih dveh dneh se je zgodilo prav tisto, česar se je Wall Street bal – izpuhtelo je 5,4 tisoč milijard dolarjev in padec indeksa S&P 500 na najnižjo raven v zadnjih 11 mesecih. Strahovi pred recesijo se širijo po vsem svetu. Direktorji, ki so prej podpirali Trumpove obljube o nižjih davkih in deregulaciji, se zdaj soočajo z gospodarsko agendo, ki lahko močno prizadene njihovo poslovanje.
Družbe zasebnega kapitala odpovedujejo prve javne ponudbe delnic (IPO) in znižujejo pričakovanja o ponovnem zagonu dogovarjanj, ki bi lahko pospešil zbiranje sredstev. Hedge skladi se sprašujejo, ali so Trumpove naslednje poteze sploh dovolj predvidljive za stavo. Bančni vodje, ki so napovedovali bolj proračunsko spodbudno politiko, zdaj znižujejo svoja pričakovanja – ekonomisti JPMorgan Chase & Co. napovedujejo recesijo v ZDA letos.
Na okopih tudi republikanci
Padci na trgih so celo nekatere Trumpove najzvestejše podpornike v političnem svetu spodbudili k napovedim širših posledic: teksaški senator Ted Cruz je dejal, da bi carine povsod "uničile delovna mesta doma in resno škodile ameriškemu gospodarstvu". V svojem podkastu je opozoril, da dajatve predstavljajo tveganje za republikance in bi lahko privedle do "krvave kopeli" na kongresnih volitvah leta 2026.
Trump – ki je v svojem prvem mandatu skrbno spremljal dogajanje na borzi – je zdaj pokazal, da ga carinsko povzročeni padec ne bo zlahka prepričal v spremembo smeri. V petek je izjavil, da bo politika ostala nespremenjena in da so velika podjetja glede načrta za carine mirna. Medtem ko so trgi doživeli največji padec v petih letih, je bil predsednik v svojem golf klubu v West Palm Beachu.
Znotraj administracije je padec trgov povzročil nemir, uradniki pa bodo v ponedeljek budno spremljali, ali se trend nadaljuje tretji trgovalni dan zapored. Kljub temu se zdi, da bi moral vsaka morebitna sprememba izhajati izključno od predsednika. In Trump je osredotočen na dolgoročne učinke carin, pravi oseba seznanjena z zadevo. Poudarja potrebo po ponovnem zagonu ameriške proizvodnje, zavarovanju dobavnih verig in zmanjšanju odvisnosti od tekmecev.
"Edini interes, ki vodi odločitve predsednika Trumpa, je interes ameriškega ljudstva," je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Kush Desai. "Celotna administracija je usklajena pri naslovitvi nacionalne izredne razmere, ki jo je predsednik Trump pravilno prepoznal – to je redno ustvarjanje trgovinskih primanjkljajev."
Uvedba carin
Trumpov svetovalec, ki ni del administracije, je kritiziral način uvedbe carin in komunikacijsko strategijo Bele hiše med padcem trgov. Po njegovem bi morali imeti ekipe ekonomistov, poslovnežev in sindikalistov, ki bi načrt razlagale po televiziji.
V tednih pred objavo carin so nekateri vodilni z Wall Streeta že začeli nagovarjati finančnega ministra za pomoč. Drugi so svojo kritiko podali javno. Ustanovitelj Citadela Ken Griffin je večkrat kritiziral načrtovane carine in dejal, da bodo oslabele konkurenčnost ZDA, medtem ko je Warren Buffett carine označil za "dejanje vojne, v določeni meri".
Po navedbah uradnika administracije Bessent ostaja ključni član Trumpove gospodarske ekipe. A višji svetovalec Peter Navarro in minister za trgovino Howard Lutnick sta bila tista, ki sta največ pritegnila predsednikovo pozornost glede carin, pravi oseba blizu zadevi. Pomembno vlogo je igral tudi ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer.
V intervjuju za Bloomberg TV po objavi carin v sredo je Bessent dejal, da ni sodeloval v pogajanjih z drugimi državami in da se je osredotočal na davčno agendo administracije.
Izdaje prvih delnic ustavljene
Družbe zasebnega kapitala so v Trumpovem prihodu sprva videle signal za vrnitev IPO-jev, ki so v zadnjih treh letih večinoma mirovali, ter rahljanje omejitev za pridobivanje premožnih strank. Namesto tega pa se ta teden spopadajo z vprašanjem, kako bodo carine vplivale na njihova portfeljska podjetja, in zdravijo boleče padce delnic. Delnice Apolla in KKR & Co. so utrpele največji dvodnevni padec v svoji zgodovini.
Nekateri menijo, da bi nekateri sektorji – kot je domača proizvodnja – lahko pod Trumpovo administracijo kljub vsemu doživeli velik zagon. A izražajo skrb, da bi dolgotrajna negotovost in padci na trgih otežili izhode iz naložb po pričakovanih cenah. Že zdaj so podjetja, kot sta Klarna Group in StubHub Holdings, ustavila načrte za IPO.
Svoja mnenja zadržujejo zase, da ne bi sprožili predsednikove jeze, in poskušajo svoje pomisleke prenesti prek posrednikov in lobistov.
Pristojnosti za uvedbo carin v kongres
Na Kapitolu pa so se pojavili znaki odpora tudi med Trumpovimi zavezniki. Senator Chuck Grassley in še trije republikanci so sopodpisali dvostranski zakon, ki predlaga, da bi se pristojnost za uvedbo carin vrnila kongresu, pri čemer bi večina novih carin potrebovala potrditev v 60 dneh. Vodja večine John Thune, ki ima pristojnost, da o zakonu odloča v senatu, je v petek dejal, da ga bo preučil.
"Vem, da obstaja nekaj zanimanja," je dejal Thune. Poudaril je, da stranka pozorno spremlja Wall Street, in dodal, da upa, da bodo "rezultati Trumpovega načrta vidni dokaj hitro."
Medtem – v soboto – ko so bili trgovci in direktorji po Wall Streetu in korporativni Ameriki še vedno pretreseni zaradi borznega kaosa, je iz Bele hiše prišla naslednja novica: Trump je zmagal v drugem krogu seniorskega golf turnirja v svojem klubu Jupiter na Floridi.
Napredoval je v nedeljski finale.